Piše: Sebastian Rennack, mednarodni maloprodajni analitik
Pandemija, ki jo je spremljala visoka stopnja inflacije, je spremenila kupno moč po vsej Evropi. Nedavno objavljeni podatki Eurostata kažejo, da je večina zrelih gospodarstev na zahodu in severu celine v zadnjih dveh letih doživela relativno znižanje življenjskega standarda.
Nasprotno pa so južna, srednja in vzhodna Evropa razmeroma dobro prestale gospodarske pretrese. Na številnih trgih v razvoju so opazili povečanje stopnje kupne moči. Na podlagi BDP-ja na prebivalca je ravno ta kazalnik na splošno sprejet kot relativno merilo splošne gospodarske blaginje.
Priloženi graf prikazuje, kako so se evropske regije v zadnjih dveh letih razdelile na "zmagovalce in poražence". V spodnjem levem kvadrantu so baltska gospodarstva z življenjskim standardom pod povprečjem EU-27, ki so od konca leta 2021 do konca leta 2023 beležila vedno večji zaostanek v primerjavi z ostalimi evropskimi državami.
V zgornjem levem kvadrantu so nordijske države, a tudi velika in "zrelejša" zahodna gospodarstva, kot so: Nemčija, Francija in Nizozemska, zaznala padec življenjskega standarda.
Avstrija je bila edina država v EU, ki je stanje izboljšala.
Med gospodarstvi Evropske unije naj bi letos prednjačili: Poljska s 3,1-odstotno realno rastjo BDP, Hrvaška s 3,0 %, Romunija z 2,8 %, Bolgarija z 2,7 %.
Nasprotno pa v spodnjem desnem kvadrantu "podpovprečna" gospodarstva v vzponu, kot so: Poljska, Romunija, Hrvaška, Madžarska, Slovenija in Bolgarija, ki kažejo najvišje rasti stopnje življenjskega standarda v Evropski uniji.
Portugalska, Španija in Grčija so na spodnjem koncu razvitih gospodarstev, a trendi kažejo, da lahko prav tako izboljšajo svoj položaj v primerjavi z drugimi razvitimi trgi.
Obeti za trge v srednji in vzhodni Evropi ostajajo pozitivni. Glede na nove svetovne gospodarske obete Mednarodnega denarnega sklada (IMF), objavljene aprila, bodo ravno nastajajoči trgi tisti, ki bodo poganjali okrevanje Evrope do konca leta 2024.
Med gospodarstvi Evropske unije naj bi vodila Poljska z realno rastjo BDP v višini 3,1 %, sledijo ji: Hrvaška s 3,0 %, Romunija z 2,8 %, Bolgarija z 2,7 %.
Na dnu te lestvice sta veliki in razviti gospodarstvi: Nemčija in Francija. Realni BDP na prebivalca Francije naj bi letos zrasel le za 0,7 %, medtem ko je Nemčija z napovedjo 0,2 % na predzadnjem mestu.
| O avtorju... Sebastian Rennack je ustanovitelj Aletos Retail Advisory, mednarodni maloprodajni analitik in nekdanji mednarodni dopisnik Lebensmittel Zeitung, vodilnega nemškega poslovnega tednika za sektor FMCG. Poleg tega ima bogate praktične izkušnje v industriji kot nekdanji član mednarodnih skupin za operacije Schwarz Group in Metro Group na Poljskem, v Ukrajini in Rusiji. |
