Slovenski turizem nadaljuje okrevanje po pandemiji covida-19, pri čemer sta največja izziva pomanjkanje kadrov ter podražitev energentov. Panoga je sicer lani sprejela novo večletno strategijo, ki se osredotoča predvsem na dvig kakovosti storitev in višjo dodano vrednost.
V slovenskih turističnih nastanitvah so gostje v 11 mesecih lanskega leta ustvarili nekaj manj kot 14,9 milijona prenočitev, kar je slab odstotek manj kot v enakem obdobju predkoronskega leta 2019.
"Z blizu 15 milijoni prenočitev v prvih 11 mesecih in s prilivom od izvoza potovanj do vključno oktobra smo v slovenskem turizmu dosegli raven v primerjalnem obdobju predkriznega leta 2019," je ob objavi najnovejših podatkov statističnega urada konec leta zapisala direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak.
Po besedah Pakove je pandemija turizem v Sloveniji in po svetu prizadela najbolj v njegovi zgodovini. Leta 2020 je bilo v panogi globalno izgubljenih 50 milijonov delovnih mest in 4000 milijard ameriških dolarjev direktnega turističnega bruto domačega proizvoda, je podčrtala na osrednjem dogodku panoge, Dnevih slovenskega turizma v Laškem.
Ob uspešnem ponovnem zagonu pa se sektor po njenih besedah še vedno sooča z velikimi izzivi. Med glavnimi je izpostavila podražitve energentov in pomanjkanje kadrov. "To pomanjkanje povzroča kaos na letališčih, omejene hotelske zmogljivosti, na drugi strani pa uvajanje novih tehnologij," je dejala.
Lani je krovna turistična organizacija pripravila strategijo, ki se na naša na digitalno preobrazbo panoge. Z njo želijo opolnomočiti deležnike za podatkovno podprto odločanje, personalizirati doživetje za gosta in izboljšati digitalne kompetence zaposlenih v turizmu. Do leta 2026 naj bi STO za digitalno preobrazbo namenila najmanj pet milijonov evrov.
Kot so napovedali, bodo tudi letos v sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom in drugimi partnerji turizem usmerjali na pot, ki vodi v bolj trajnostno in odporno prihodnost. Izvesti nameravajo vrsto promocijskih in razvojnih projektov, med najpomembnejšimi sta razvoj nacionalnega podatkovnega središča in oblikovanje modela organiziranosti slovenskega turizma.
Posebno pozornost bomo namenili krepitvi znanja in kompetenc zaposlenih v turizmu, dvigu ugleda poklicev v turizmu in gostinstvu, spodbujanju razvoja produktov višje dodane vrednosti in nadaljnji krepitvi prepoznavnosti in ugleda Slovenije, med drugim tudi v okviru globalno odmevnih športnih dogodkov v Sloveniji, so dodali.
Gospodarski minister Matjaž Han med razlogi za kadrovske težave v turizmu vidi davčno politiko države, pa tudi atraktivnost plač v panogi. Na ministrstvu si prizadevajo predvsem zagotoviti predvidljivo poslovno okolje, je izpostavil v Laškem.
Že lani je vlada sprejela številne ukrepe, nove je Han napovedal tudi za letos. Pomen turizma za slovensko gospodarstvo namerava vlada ob preoblikovanju na podlagi sprememb zakona o vladi poudariti s preimenovanjem resorja za gospodarski razvoj in tehnologijo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.
"Ko zasledujemo cilja, da bi dvignili kakovost naše ponudbe in ublažili kadrovsko problematiko, je ključno, da izboljšamo tudi položaj zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Zaupljivost zaposlenih je ključno, da bodo zadovoljni tudi naši gosti," pa je na Dnevnih slovenskega turizma izpostavil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. Po njegovih besedah je treba nujno več postoriti tudi na področju promocije poklica.
Velik korak na tem področju je bil storjen sredi decembra, ko so socialni partnerji v gostinstvu in turizmu po več mesecih pogajanj dosegli kompromis za zvišanje najnižjih osnovnih plač. Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije, ki je oktobra lani grozil s stavko, z izkupičkom sicer ni povsem zadovoljen, a so z delodajalci dogovorjeni, da že februarja znova sedejo za pogajalsko mizo.
Najnižja osnovna bruto plača v panogi je namreč znašala 529 evrov bruto in je bila s tem daleč pod minimalno plačo, ki je bila lani pri 1074,43 evra bruto. Socialni partnerji so se dogovorili za 51,2-odstotni dvig, s čimer je od 1. januarja najnižja osnovna bruto plača 800 evrov. Turistično gostinska zbornica Slovenije verjame, da je dogovor pomemben dejavnik izboljševanja privlačnosti dela v panogi.
Panoga je sicer lani dobila novo sedemletno strategijo, ki predstavlja temeljni okvir razvoja turizma. Vlada je ob njeni potrditvi ocenila, da bo celotno turistično povpraševanje do leta 2028 zagotovilo 2,1 milijarde evrov dodane vrednosti.
V strategiji je zastavljenih pet strateških ciljev, in sicer povečanje kakovosti, vrednosti in zagotovitev celoletne turistične ponudbe, povečanje zadovoljstva lokalnih prebivalcev, zaposlenih v turizmu in gostov, pozicioniranje turizma kot generatorja vrednosti in trajnostnega razvoja, razogljičenje in uravnoteženje slovenskega turizma ter zagotovitev kompetentne in učinkovite upravljavske strukture.
