InStore

Kitajska je v odziv na zaostritev trgovinske vojne z Združenimi državami Amerike uvedla več protiukrepov, ki imajo tako gospodarski kot politični značaj.

Povečanje carin na ameriške izdelke
Kitajska je povišala carine na uvoz iz ZDA na do 125 %, kar vključuje širok spekter ameriških izdelkov, kot so: avtomobili, kmetijski proizvodi (soja, koruza, svinjina), alkoholne pijače, tehnologija in elektronika. Namen je prizadeti ameriške izvoznike in ustvariti politični pritisk na ameriško administracijo s strani lastnih podjetij.

Poglobitev trgovinskih vezi z drugimi državami
Kitajska krepi gospodarsko sodelovanje z drugimi regijami (npr. državami ASEAN, Rusijo, državami BRICS). Spodbujajo projekte v okviru pobude:"Pas in cesta kot alternativo zahodnim trgom."Poglabljajo dvostranske sporazume s ciljem zmanjšanja odvisnosti od ZDA.

Tožbe na ravni Svetovne trgovinske organizacije (WTO)
Kitajska je proti ZDA pri WTO vložila protestno noto zaradi uvedbe dodatnih carin, saj trdi, da so ti ukrepi proti pravilom mednarodne trgovine.

Zmanjševanje ameriške tehnološke odvisnosti
Pospešujejo razvoj lastne polprevodniške industrije in spodbujajo domača podjetja, da zmanjšajo odvisnost od ameriških tehnologij (npr. Intel, Qualcomm, Microsoft).
Kitajska vlada investira milijarde v tehnološko neodvisnost in spodbuja podjetja kot so Huawei, SMIC ipd.

Omejitve za ameriška podjetja na Kitajskem
Kitajske oblasti izvajajo več regulativnih pregledov nad ameriškimi podjetji, kot so Micron, Apple, Tesla in druge korporacije, ki poslujejo na Kitajskem. V nekaterih primerih so omejili javna naročila za ameriške izdelke v korist domačih blagovnih znamk.

Medijska in politična kampanja
Kitajski mediji prikazujejo trgovinsko vojno kot napad na suverenost in želijo utrditi domačo podporo vladi. Uporabljajo narativo, da je Kitajska žrtev ameriškega hegemonizma, kar ima notranjepolitično mobilizacijsko funkcijo.

Kako bodo protiukrepi Kitajske v trgovinski "vojni" z ZDA vplivali na slovensko gospodarstvo in evropski trg?

Ker Kitajska povečuje carine na ameriške izdelke, se lahko pojavi priložnost za slovenska podjetja, ki ponujajo podobne izdelke (npr. farmacija, industrijska oprema, prehrana).
Slovenski izvozniki bi se lahko lažje uveljavili na kitajskem trgu, saj ameriški konkurenti postajajo dražji. Podjetja, ki so del globalnih verig (npr. Revoz/Renault, Lek, Kolektor), so lahko posredno prizadeta, če pride do padca povpraševanja ali zamud pri dobavi surovin iz Azije. Logistika preko pristanišča Koper bi lahko občutila motnje, če se spremenijo trgovinske poti ali upade pretovor blaga iz ZDA/Kitajske. Trgovinske napetosti vplivajo na valutne trge (npr. krepitev franka, oslabitev juana), kar lahko oteži poslovanje slovenskih podjetij, ki poslujejo z Azijo. Povečana negotovost lahko zmanjša tuje naložbe in upočasni domače investicije.Evropska unija se bo znašla med dvema ognjema, ZDA pritiskajo za enoten zahodni front, Kitajska pa ponuja gospodarske koristi v zameno za politično nevtralnost. To lahko vodi do notranjih napetosti znotraj EU, kjer članice različno gledajo na trgovino s Kitajsko oz. Rusijo za katero še vedno velja EU embargo, a ko se konča vojna v Ukrajini bo situacija povsem drugačna.

Vir/Foto: Instore

Kitajska: Protiukrepi na zaostritev trgovinske vojne z ZDA