Župani so sprejeli sklep, da projekt namakanja uvrstijo med ključne regijske projekte v okviru Regionalnega razvojnega programa Pomurja za obdobje do leta 2027. Strinjali so se, da na kmetijsko ministrstvo pošljejo pobudo, da se projekt namakanja obravnava kot projekt države.
Občino Tišina so določili za nosilca projekta za regijo, vodarja Andreja Biroja pa izbrali za člana delovne skupine, ki bo na projektu delala na ravni države. Ob obisku kmetijske ministrice Mateje Čalušić marca v Pomurju so se namreč dogovorili, da bodo oblikovali delovno skupino, ki pa še ne deluje.
Po besedah Graha je razsežnost projekta namakanja pomurskih polj iz Mure zelo velika, predvsem pa je velik njegov pomen. Zato si pobudniki projekta - člani Pomurske gospodarske zbornice in Kmetijsko-gozdarske zbornice - želijo, da bi ga "za svojega" vzela država.
Pred leti sta omenjeni zbornici naročili študijo o možnosti namakanja zemljišč iz Mure ter projekt uvrstili v regionalni razvojni program. Doslej so pripravili analizo vodnih virov ter vse ostale potrebne vsebine in analize, je povedal Grah.
Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanislav Kapun, ki je sodeloval pri strokovni pripravi projekta, je prepričan, da je namakanje iz Mure za Pomurje in Slovenijo nujno potrebno. "Če se ne bomo odzvali na podnebne spremembe, kaj bo potem z našo mladino? Premalo govorimo o tem in premalo se zavedamo, da bodo mladi potencialni kmetje zapustili zemljo, ki ne bo rodovitna," je opozoril.
Kapun meni, da je trenutno še dovolj časa, da se prilagodimo na podnebne spremembe in preprečimo, da bi te poslabšale tudi demografsko sliko. Po njegovih besedah je študija pokazala, da je v Muri dovolj vode. "Mura ima prav v času, ko se pri nas pojavijo suše, največjo pretočnost, tako da ni bojazni, da bi voda iz Mure izhlapela kot reka skozi Padovo v Italiji," je dejal Kapun.
Trenutno v Pomurju iz Mure namakajo okrog 1000 hektarjev kmetijskih zemljišč; večino namaka družba Panvita, nekaj pa tudi manjši kmetje. "To je zelo malo, saj imajo kmetje možnost namakati kar 15.000 hektarjev. Namakalni sistem bi se napajal na dveh zajetjih. Prvo bi bilo na Tišini, drugo pri Križevcih pri Ljutomeru, prvi za desni in drugi za levi breg Mure," je pojasnil Grah. Kot je dodal, gre za sonaravni zajetji, ki ne posegata v prostor.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
