Z njim bi pokrili 15.000 hektarjev kmetijskih površin, vrednost investicije bi po ocenah dosegla 150 milijonov evrov.
Za namakanje omenjene površine bi po ocenah letno potrebovali okoli 18 milijonov kubičnih metrov vode. Samo v enem dnevu je sicer po Muri preteče 13 milijonov.
V Sloveniji sicer namakajo okoli 10.000 hektarjev kmetijskih površin, od tega v Pomurju zgolj okoli 1000 hektarjev. Če želimo ohraniti stabilnost kmetijske pridelave, bo dolgoročno nujno namakanje, so se strinjali udeleženci predstavitve projekta na sejmu Agra v Gornji Radgoni.
Po osnutku projekta bi vodo iz reke Mure odvzemali na dveh lokacijah, na Petanjcih in v Vučji vasi. "Odvzem bi bil bočni, z neke vrste pragom na reki, brez dejanskega črpanja vode iz reke. Prav tako v reki ne bi bile betonske prečne pregrade, ampak zgolj neke vrste drča, s katero bi se voda zajezila in speljala vzporedno iz reke," je predstavil inženir, sicer direktor podjetja Pomgrad - VGP Andrej Biro.
Načrt je, da bi od reke Mure do obstoječih vodotokov - tam, kjer tega še ni - prekopali kanale in po obstoječih vodotokih vodo speljali do odvzemnih lagun. Tam bi bila črpališča, vodo pa bi se prek vodovoda speljalo do hidrantov, ki bi bili postavljeni na kmetijskih površinah. Z nadaljnjimi študijami bodo poiskali in pripravili optimalne rešitve, so napovedali.
Po ocenah bi vzpostavitev projekta stala 150 milijonov evrov. Po izdelani projektni nalogi bodo začeli postopke umeščanja v prostor, sledila bo pobuda za izdajo državnega prostorskega načrta za namakanje v Pomurju in postopki v skladu z zakonom o urejanju prostora. Ko bo izdano gradbeno dovoljenje, bodo iskali vire financiranja. Projekt je umeščen v regionalni razvojni program, zato si zanj obetajo tudi kohezijska sredstva.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, ki se je udeležila predstavitve, je poudarila, da se lahko sredstva za investicijo črpajo tudi iz trenutnega strateškega načrta skupne kmetijske politike. "Imamo rezervirana sredstva za sekundarni del namakalnega sistema, za namakalni razvod. Najti pa je treba vir financiranja za primarni del," je pojasnila.
Minister za razvoj in kohezijsko politiko Aleksander Jevšek je medtem zagotovil, da bi se za izvedbo projekta lahko koristila tudi sredstva iz Kohezijskega sklada.
