Na kongresu ZZS, ki poteka še jutri je predstavila priprave dokumenta, ki je trenutno v postopku medresorskega usklajevanja, je oblikovati dolgoročen nacionalni okvir za razvoj trajnostnega kmetijsko-prehranskega sistema, ki je konkurenčen, odporen in stabilen ter prispeva k podnebno-okoljskim in družbenim ciljem.
Mateja Čalušić je izpostavila: "Želim si, da bo vizija Naše kmetijstvo in hrana v 2040 naš skupni kompas." A kot je dodala, samo kompas ne zadošča. Pot naprej zahteva sodelovanje in odgovornost vseh, ki soustvarjajo prehransko verigo: od semena v zemlji do hrane na krožniku. Prihodnost slovenskega kmetijstva se ne začne in konča na polju, so njene besede povzeli na kmetijskem ministrstvu.
Skladno z vizijo ministrstvo vzpostavlja sistem regijskih prehranskih verig, ki je strateški odgovor Slovenije na izzive prehranske varnosti in nizke stopnje samooskrbe, visoke odvisnosti uvoza hrane iz tujih trgov ter potrebe po zdravi, varni in lokalni prehrani v javnih zavodih. Gre za nacionalni, digitalno podprt sistem, ki bo sistematično povezoval pridelovalce, predelovalce, logistične izvajalce in javne zavode v enovit, pregleden ter učinkovit sistem oskrbe s hrano.
Končni cilj je po besedah ministrice bistveno povečati samooskrbo in zmanjšati ranljivost. To vključuje vsaj 30-odstotni delež lokalnega odkupa v javnih zavodih, več lokalnega sadja in zelenjave, nižje logistične stroške, manj zavržene hrane, večjo sledljivost živil ter širše vključevanje kmetov, zadrug in predelovalcev.
Prvi dan kongresa so govorili še o prihodnosti evropskega in slovenskega agroživilskega sektorja, zlasti izzivih po letu 2027, vlogi slovenskega kmetijsko-prehranskega sistema, makroekonomskih trendih in stanju slovenskega kmetijstva ter se seznanili s primeri dobre prakse iz Italije. Četrtek bo namenjen poslovnemu zajtrku z internimi vsebinami za člane zadružne zveze in zadružna podjetja.
Vir: sta
Foto: Arhiv Instore
