Razvoj enotnega informacijskega sistema za različne zbirke podatkov v živinoreji bo po navedbah ministrstva prispeval k večji učinkovitosti sektorja.
Namen projekta je vzpostavitev enotnega informacijskega sistema, saj so različne zbirke med seboj in z uradnimi registri slabo povezane, nekateri registri pa še vedno niso digitalizirani. Kot so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zapisali v današnjem sporočilu za javnost, to otežuje dostop do podatkov in povzroča dodatno delo pri vodenju in usklajevanju ter zvišuje stroške poslovanja.
"Enotni informacijski sistem bo nudil učinkovito podporo javni službi za izvajanje strokovnih nalog v živinoreji in rejskih programih, rejcem pri vodenju črede in strokovnim službam, ki jim pri tem pomagajo, javni upravi pri vodenju in spremljanju kmetijske politike na državni in lokalni ravni, predvsem ministrstvu in njegovim organom v sestavi, ter drugim uporabnikom teh podatkov," so navedli.
Enoten sodoben informacijski sistem, v katerem bodo povezali podatkovne zbirke v živinoreji, razvijajo raziskovalci in strokovni sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije ter ljubljanske biotehniške in veterinarske fakultete.
Projekt se je začel izvajati lani spomladi, v zadnjih 12 mesecih pa se je začela digitalizacija večine podatkovnih zbirk.
V tem času je bila opravljena analiza uporabe centralne podatkovne zbirke govedo med rejci, delo na zbirki pa se je vsebinsko osredotočilo na razvoj sklopov poročila, živali, plodnost, prireja mleka in zdravje. Sklop poročila je po navedbah ministrstva že v fazi testiranja in tako na voljo uporabnikom.
Pripravljena je bila tudi podatkovna zbirka za razvojno delo na področju rodovniške knjige za kranjsko čebelo. Zbirka bo v produkcijsko okolje po napovednih ministrstva prenesena v drugi polovici leta 2024. V okviru razvoja podatkovnega skladišča za plemenske vrednosti je bila opravljena analiza obstoječih zbirk ter pripravljeno okolje za shranjevanje, obdelavo in analizo omskih podatkov.
Glede podatkovne zbirke za izvajanje programa biotske raznovrstnosti (genske banke) pa so bili preučeni podatkovni tokovi za monitoring pasem domačih živali in sledljivost vzorcev v genski banki. Raziskane so bile tudi možnosti nadgradnje s fenotipskimi podatki, podatki o semenu in genomskimi podatki.
Partnerji projekta so začeli pripravljati podatkovno skladišče za plemenske vrednosti ter zbirke prašičereje in drobnice, poleg tega je bilo oblikovano testno in produkcijsko okolje za novo platformo, so še navedli na ministrstvu.
Projekt je eden od osmih projektov naložbe digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Za razvoj enotnega informacijskega sistema, ki bo dokončan do junija 2026, je namenjenih 3,5 milijona evrov evropskih sredstev.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
