Pridelek bo tako slabše kakovosti, cene pa posledično nižje. O problematiki je v sredo na informativnem sestanku razpravljala tudi Komisija za odkup in prodajo žit.
Člani komisije, ki jo sestavljajo predstavniki Sindikata kmetov Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice in zadružne zveze, so razpravljali o posevkih in stanju na trgu. Glede na opažanja na terenu so zaskrbljeni, je novinarjem pojasnil predsednik komisije Franc Küčan. Cene pšenice so na evropskih borzah so ta čas nizke.
Vegetacija je letos hitra. Ječmen je že klasil, pri pšenici pa to pričakujejo v teh dneh, kar je veliko prezgodaj, je opozoril Küčan. "S tem se je skrajšala vegetativna doba od razraščanja do klasenja. To po strokovnih tolmačenjih pomeni, da rastlina ni imela časa formirati pravilnih klasov, zato se bojimo, da bo letos letina ječmena in pšenice slaba," je pojasnil. Na obeh žitaricah se že pojavljajo tudi glivične bolezni.
Po Küčanovih navedbah slabo kaže tudi v soseščini oziroma regiji. Bolgarija, Romunija, Srbija in del vzhodne Madžarske so imele po setvi pozimi sušo in posevki so v slabem stanju. Severne sosede pa so imele v tistem obdobju močo in vlago in prav tako ne kaže dobro s pridelki.
Küčan je kritičen tudi do Evropske komisije, ki po njegovih besedah Ukrajini dovoljuje marsikaj. Tako je denimo lani dovolila, da je tik pred žetvijo v Evropo dostavila približno 20 milijonov ton pšenice. To je prispevalo k znatnemu padcu cen pšenice, ki se še do danes niso popravile, pravi. Medtem je po njegovih besedah Rusija močno povečala dobavo žit Aziji in Afriki, kamor pa Ukrajina svojih žit ne more več izvažati in zato ostajajo v Evropi.
"Ta trenutek je v Evropi ogromno pšenice, povpraševanje pa je majhno. Tudi v slovenskih mlinih je pšenica iz let 2022 in 2023," je povedal Küčan. Predstavniki pridelovalcev se z mlinarji še niso pogovarjali in v kratkem tega tudi ni pričakovati, je dodal.
Po ocenah pridelovalcev bi morali biti borzna cena za pšenico vsaj 250 evrov za tono, da bi pokrili vsaj pridelovalne stroške. Trenutno naj bi se cene na evropskih borzah gibale med 190 in 200 evri za tono.
"Vprašanje je, kako bodo reagirali odgovorni za kmetijstvo v Evropski uniji, zato smo se odločili, da poskusimo vzpostaviti stik s slovensko kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, ji predstavimo situacijo in pozoemo, naj o problematiki razpravlja s preostalimi evropskimi kmetijskimi ministri," je napovedal Küčan.
Poleg tega bodo ministrico opozorili, da jim država dolguje 1,2 milijona evrov, ki jih je prejela lani kot paket pomoči EU za pomoč sektorju. Po dogovorih naj bi denar dobili pridelovalci pšenice, a je država nato ta sredstva prerazporedila poplavnim območjem, je navedel.
Pridelovalci pričakujejo, da bodo pristojni našli način, kako slovenskemu kmetu vsaj minimalno poplačati proizvodnjo, v nasprotnem primeru "se bo močno zmanjšala kakovost, prav tako tudi površine, zasejane s pšenico." Vse to ta po Küčanovem mnenju postavlja shemo izbrane kakovosti za sektor žit pred velik izziv.
"Kmetijstvo je pred hudim izzivom in lahko se zgodi, da bo Slovenija na poti samooskrbnosti še bolj stagnirala," je opozoril predsednik komisije za odkup in prodajo žit.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
