Letos pri ZN izpostavljajo sporočilo, da lahko pomanjkanje vode sproža tudi konflikte med državami. V luči tega se zavzemajo za okrepitev čezmejnih sodelovanj in spodbujanje trajnostnega upravljanja vodnih virov.
Kot ob letošnjem svetovnem dnevu voda, ki nosi geslo Voda za mir, opozarjajo pri ZN, je lahko voda orodje za mir ali sproža konflikte. Situacije, ko se ljudje soočajo s pomanjkanjem ali onesnaženjem vode ali ko nimajo enakega dostopa do nje, lahko sprožajo napetosti med posameznimi skupnostmi in državami.
Ob tem poudarjajo, da je za uresničitev letošnjega gesla svetovnega dneva potrebnega veliko več sodelovanja med državami. Danes si namreč 153 držav deli vodne vire, le 24 od njih pa ima sklenjene sporazume o skupni rabi. Po mnenju ZN je treba okrepiti prizadevanja za vzpostavitev čezmejnega sodelovanja, hkrati pa pozivajo države k pridružitvi in izvajanju konvencij ZN o vodah, ki spodbuja trajnostno upravljanje skupnih vodnih virov.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za leto 2023 je brez varne pitne vode še vedno 2,2 milijarde ljudi. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) medtem svari, da se s hudim pomanjkanjem vode vsaj v delu leta sooča približno polovica svetovnega prebivalstva, razmere pa se bodo zaradi podnebnih sprememb in rasti števila prebivalcev še poslabšale.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor so prepričani, da letošnji globalni slogan svetovnega dneva Voda za mir opozarja, da s sodelovanjem pri skrbi za vode ustvarjamo življenjsko pomembno odpornost na ekstremne vremenske dogodke ter pomagamo prebivalstvu omiliti posledice podnebnih sprememb in se nanje prilagoditi. Ob tem so spomnili, da je pristojni minister Jože Novak že večkrat poudaril, da se ne moremo pretvarjati, da podnebnih sprememb ni.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so spomnili na podatek, da je ena od strateških usmeritev razvoja slovenskega kmetijstva tudi zmanjševanje njegovih negativnih vplivov na naravne vire, še posebej vire pitne vode. Z ukrepi kmetijske politike se zato podpira tudi kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji. V okviru tega se spodbuja sonaravne kmetijske prakse, ki so usmerjene v ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi, v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam.
Pogosto prezrto dejstvo je po mnenju ministrstva tudi, da je voda ena od osnovnih sestavin živil v živilski industriji. "Sestavlja veliko živilskih izdelkov in kot taka mora biti neoporečna in varna. Pri izvajanju dobre higienske prakse je za čiščenje vseh predmetov in površin, ki prihajajo v stik z živili, uporabna samo pitna voda," so opozorili.
Na vidik odgovornega urejanja voda in prostora so na ministrstvu za naravne vire opozorili tudi z okroglo mizo z naslovom Voda povezuje, ki so jo na predvečer svetovnega dneva voda organizirali v naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Na njej so med drugim razpravljali o vplivu podnebnih sprememb na ukrepe za zagotavljanje večje poplavne odpornosti.
S tradicionalnim dogodkom, ki je potekal v četrtek, pa so svetovni dan voda obeležili na Agenciji RS za okolje. V predstavitvah so strokovnjaki spregovorili tudi o hidrološkem stanju površinskih voda v zadnjih dveh "hidrološko izstopajočih letih". Poudarili so, da je bilo lansko leto, ki ga so zaznamovale katastrofalne poplave, tretje najbolj vodnato od leta 1981. Leto pred tem je na drugi strani minilo v znamenju sušnih razmer, kar se je odrazilo v nižji vodnatosti rek od povprečnih vrednosti. Velike razlike v vodnatosti pričakujejo tudi v prihodnje.
Slovensko društvo za zaščito voda danes skupaj z drugimi organizacijami na lokaciji Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik pripravlja okroglo mizo z naslovom Voda za mir. Uvodni nagovor bo imela predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je tudi pokroviteljica dogodka.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
