Sredstva, namenjena za ta projekt, bi raje namenili ciljni pomoči ali pa spodbujanju lastne kmetijske proizvodnje in višje samooskrbe.
O popisovanju cen in o razlogih za nadaljevanje tega projekta tudi v letošnjem letu je beseda tekla na današnji seji komisije DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. O smiselnosti popisa je veliko dvomov izrazila javnost, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa se je znašlo pod plazom kritik o zavajanju in nepoštenih praksah trgovcev pri prodaji.
A na ministrstvu vztrajajo, da je ukrep dosegel svoj namen. "Cilj košarice ni bil nikoli kontrola inflacije, cilj košarice je bil, da najranljivejšim gospodinjstvom in najranljivejšim osebam zagotovimo osnovna živila po sprejemljivi ceni," je na seji komisije DS ponovila državna sekretarka z ministrstva za kmetijstvo Eva Knez.
Ministrstvo je za ukrep namenilo približno 140.000 evrov letno. "Ranljivih družin je v Sloveniji približno 64.000. Če bi ta denar razdelili med njih, bi vsaka družina dobila dva evra v enem letu. Če pa so trikrat dobili kruh po tisti ceni, ki smo jo med popisom zaznali, smo mi nekako dosegli svoj cilj in mislim, da tega denarja ne bi mogli boljše porabiti," je dejala Knez.
Z njo se ni strinjal predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, ki meni, da je bila normirana le cena izdelkov, medtem ko se ne ve, kakšne so bile količine teh izdelkov in kdo jih je kupil. Zato meni, da bi ukrep pomoči prebivalstvu moral preiti na drugo ministrstvo in se izvajati ciljno. Prav tako meni, da ta ukrep degradira promocijo uživanja slovenskih živil, kar podpira tudi ministrstvo.
Ukrep se ne zdi smiseln niti Sindikatu kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah je medtem poudarila, da je prva košarica morda dosegla svoj namen, ker je bila pravočasno vpeljana, za nadaljevanje ukrepa pa na zbornici razumnih razlogov ne najdejo. "Pomenu samooskrbe v Sloveniji vsaj zaenkrat ne posvečamo nobene pozornosti," je menila.
Ukrep bi bilo treba ukiniti tudi po mnenju predsednice Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjane Zagorc.
"Tu ne gre za ukinjanje transparentnosti med trgovci ali med deležniki, ampak gre za ukrep, ki je pravzaprav neučinkovit, neustrezen, neprimeren," je dejala.
Državni svetnik Marko Staroveški, ki je bil pobudnik za sklic izredne seje komisije, je izrazil prepričanje, da rezultati mečejo slabo luč na vse deležnike v verigi, metodologija popisa pa po njegovi oceni ne odgovarjata načinu in namenu.
"Nakupovalna košarica, ki so jo vladajoči uvedli, je primer slabe prakse in predstavlja čisto zavajanje na obeh straneh," je dejal svetnik Anton Medved, tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Ukrep se mu zdi najbolj ponižujoč do potrošnikov.
Svetnica Jasmina Opec Vöröš je izpostavila pomen kakovosti hrane na naše zdravje. "Ministrstvo za kmetijstvo bi se moralo ukvarjati predvsem s tem, kako bomo v Sloveniji pridelali čim več domače kakovostne hrane, kako bomo o tem ozaveščali potrošnike," je menila.
Nadaljnje popisovanje se me zdi smiselno niti Bojanu Borovniku, ki je prav tako menil, da se premalo ukvarjamo s kvaliteto hrane, ki jo uživamo.
Leopold Pogačar pa je dejal, da pogreša tudi predstavnike trgovcev, ki so sodelovali v ukrepu, saj so "tudi oni delali norca iz nas".
Člani komisije so na koncu potrdili več sklepov, ki jih je podal predsednik komisije Branko Tomažič, med njimi je tudi predlog, da se projekt ukine, sredstva pa naj se raje namenijo za spodbujanje lastne kmetijske proizvodnje in višje samooskrbe.
