EU: Pristojni komisar za podaljšanje omejitve uvoza ukrajinskega žita

AKTUALNO

Svetovne

30.05.2023

Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski se je na današnjem zasedanju kmetijskih ministrov EU zavzel za podaljšanje začasne prepovedi uvoza določenih kmetijskih pridelkov iz Ukrajine v pet vzhodnih članic unije.

 Komisar meni, da bi morali začasno prepoved uvoza pšenice, koruze, oljne ogrščice in sončničnih semen na Poljsko, Madžarsko, Slovaško, v Romunijo in Bolgarijo podaljšati tudi po 5. juniju. Najbolje bi bilo, da bi ukrepe, ki sicer omogočajo tranzit prek teh držav, podaljšali do konca leta ali vsaj do konca oktobra, je dejal.

Teh pet držav se je namreč zaradi odprave carin za ukrajinsko žito znašlo v posebnih okoliščinah.

Omenjenih pet držav se je namreč zaradi odprave carin za uvoz ukrajinskega žita junija lani znašlo v posebnih okoliščinah. Okoli 80 odstotkov povečanja uvoza kmetijsko-živilskih izdelkov, ki je bilo posledica odprave carin, je zabeležilo pet vzhodnih članic.

Vrednost uvoza kmetijsko-živilskih izdelkov iz Ukrajine v EU je leta 2021 znašala sedem milijard evrov, lani pa 13,2 milijarde evrov. Povečala se je torej za šest milijard evrov. Uvoz v pet vzhodnih članic pa se je povečal za približno pet milijard, in sicer z 1,3 na okoli 6,2 milijarde evrov, je pojasnil Wojciechowski.

Posledice vojne v Ukrajini za kmetijstvo v EU je torej mogoče razdeliti na tiste, ki jih občutijo kmetje na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem, v Romuniji in v Bolgariji, ter na tiste, ki jih občutijo kmetje v vseh članicah. Pri slednjih gre predvsem za povečanje stroškov inputov, kot so energenti in gnojila, je povedal.

Komisar je ob tem poudaril, da gre za njegovo stališče in da mora celotna komisija odločitev o predlogu za podaljšanje ukrepov še sprejeti. Te so uvedli v začetku maja, potem ko so nekatere vzhodne članice sprejele enostranske ukrepe v zvezi z uvozom žita iz Ukrajine.

Ukrajinski minister za agrarno politiko in prehrano Mikola Solski je v izjavi pred srečanjem EU pozval, naj ne podaljša ukrepov.

Wojciechowski je razloge za uvedbo ukrepov in tudi njihovo podaljšanje pojasnil, potem ko so kmetijski ministri nekaj več kot desetih držav v pismu komisiji pozvali k več preglednosti. Med podpisniki pisma, ki so ga poslali sredi maja, je bila tudi slovenska ministrica Irena Šinko.

Šinko je v okviru razprave o razmerah na kmetijskih trgih spričo ruske agresije na Ukrajino poudarila, da je Slovenija zaradi majhnega tržišča zelo podvržena sekundarnim učinkom zaradi presežkov na trgu EU in s tem nihanju cen, so sporočili s kmetijskega ministrstva.

"Po trenutnih ocenah beležimo največje težave v sektorju žita, posebej pšenice. Ta se sooča s padanjem odkupnih cen, polnimi skladišči in visokimi vhodnimi stroški. Še posebej nas zato skrbi, kakšne bodo odkupne cene ob žetvi in kako se bo lahko zagotovil ustrezen odkup pšenice," je povedala.

Dodala je, da je Slovenija naklonjena sprejemu tretjega paketa ukrepov na ravni EU in uporabi preostalih sredstev kmetijske rezerve, ki pa mora državam članicam omogočiti izbiro sektorjev in omogočiti možnost sofinanciranja.