Na biotehniški fakulteti o priložnostih uporabe žuželk za živalsko krmo

AKTUALNO

Slovenija

26.05.2023

Insektna biokonverzija je v Sloveniji še precej slabo znana tehnologija, ki pa lahko pomembno prispeva k reševanju dveh velikih izzivov prehranskega sistema: ublažiti negativne vplive proizvodnje hrane na okolje in zmanjšati odvisnost od uvoza surovin za živalsko krmo, so izpostavili na dogodku v Ljubljani. Glavno vlogo bodo imele inovacije.

Včerajšnji dogodek je na ljubljanski biotehniški fakulteti pripravil EIT Food Hub Slovenija v sodelovanju z javno agencijo Spirit Slovenija. EIT Food Hub Slovenija je podjetniško-inovacijsko stičišče, ki deluje pod okriljem Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT).

Kot je poudaril vodja stičišča in prodekan biotehniške fakultete Aleš Kuhar, je insektna biokonverzija perspektivna tehnologija trajnostnega in krožnega biogospodarstva. "Gre za eno bolj obetavnih tehnologij za reševanje prehranskega sistema," je dejal.

Temelji na konceptu alternativne uporabe odpadne biomase, kot so zavržena hrana, stranski proizvodi v agroživilstvu in komunalni biološki odpadki, ki je idealni rastni substrat za vzrejo ličink specifičnih žuželčjih vrst. Pridobljena žuželčja biomasa namreč predstavlja kakovostno in okoljsko ugodno vhodno beljakovinsko ali lipidno surovino za živalsko krmo, odpadni organski ostanek pri insektni biokonverziji pa je uporaben v bioplinarnah ali v procesu kompostiranja, je pojasnil Janez Salobir z biotehniške fakultete.

Prednosti uporabe žuželk za krmo rejnih živali so po njegovih besedah majhen ogljični odtis, majhna poraba vode in majhna površina, potrebna za proizvodnjo. "Ob tem ne smemo pozabiti, da so žuželke kompleksna krmila, ki v prehrano vnašajo cel spekter hranil, denimo aminokisline," je dejal. Medtem ko je v prehranskih razmerah razvitega sveta žuželke bolj smiselno uporabljati v prehrani živali, pa jih je v revnejših okoljih po njegovih besedah bolj smiselno najprej uporabiti za prehrano ljudi.

Kot je pojasnila Lea Lavrič iz družbe Koto, se sme žuželke, namenjene uporabi za hrano, hraniti le s snovmi rastlinskega izvora. Izjema so ličinke muh in črvi, namenjeni akvakulturi, ki se jih lahko hrani tudi z organskimi kuhinjskimi odpadki in živalskim gnojem. Prav tako obstaja nekaj izjem med živili živalskega izvora, in sicer med drugim med in topljena maščoba ali proizvodi iz krvi neprežvekovalcev.

"Tehnološke rešitve so na razpolago, a še niso popolnoma razvite. Vprašati se moramo med drugim tudi, ali lahko zagotovimo dovolj kakovostnega substrata in ali bodo vsi postopki okoljsko sprejemljivi," je dodala.

"Predvideva se, da se bo povpraševanje po mesu v obdobju 2000-2030 podvojilo. Ugotoviti moramo torej, kako zagotoviti dovolj hrane in ob tem čim manj obremeniti okolje," je poudarila Tanja Gorišek z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Insekti so po njenih besedah zelo verjetna alternativa tako v srednje- kot dolgoročnem obdobju, vendar pa tega potenciala ne bo mogoče izkoristiti brez izdatnih vlaganj v inovacije in razvoj.

Dokaz o potencialih insektne biokonverzije je po navedbah biotehniške fakultete tudi neposredna omemba v evropskem zelenem dogovoru, kjer je izpostavljena kot alternativni vir krmnih surovin za zmanjševanje vpliva živinoreje na okolje in podnebje.

Gre tudi za idealno tehnologijo za povezovanje različnih področij in interdisciplinarno delovanje, je dejala dekanja biotehniške fakultete Marina Pintar. Posebej jo veseli, da bodo v ta izziv močno vpeti mladi. Včerajšnji dogodek je bil tudi uvod v letošnji študentski hekaton EIT Food Hub Slovenija Challenge Lab 2023, s katerim želijo mlade talente spodbuditi k iskanju novih rešitev na tem področju.

Pomen intenzivnejšega iskanja rešitev na tem področju je v nagovoru izpostavil tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. "Pri tem sta enako velika izziva zagotavljanje zadostnih količin hrane in okolju prijaznejša pridelava," je dejal.

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tatjana Buzeti pa je izpostavila vlogo odločevalcev pri zagotavljanju spodbudnega podpornega okolja. "Strokovnjaki nenehno opozarjajo na pomen inovacij, zato je naša naloga zagotoviti pogoje, ki jih bodo omogočali in spodbujali," je poudarila.

Zavezanost spodbujanju sodelovanja znanstvene sfere in gospodarstva je v imenu agencije Spirit Slovenija poudarila Sabina Žakelj Pediček. "Agencija Spirit z vrsto dejavnosti dokazuje, da prepoznava pomen odličnih rešitev za širše podjetniško okolje," je dodala.