Kljub temu so oglaševalci po navedbah družbe začeli zmanjševati sredstva. V oglaševalskem kolaču še vedno močno prevladuje televizija s 85-odstotnim deležem.
Televizija prevladuje s 85-odstotnim deležem, tisk predstavlja pet odstotkov, slovenski digitalni mediji, zunanje oglaševanje in radio pa po tri odstotke. V analizo sicer niso zajeti vsi digitalni mediji in vse radijske postaje, podatke Mediane povzema Marketing Magazin.
"Kljub povečani bruto vrednosti oglaševanja pa so oglaševalci v drugi polovici lanskega leta začeli zmanjševati sredstva. Prav tako beležimo nižjo bruto vrednost oglaševanja med nekaterimi večjimi oglaševalci, predvsem iz finančnega sektorja," je za Marketing Magazin povedala Irena Setinšek iz Mediane.
Po drugi strani po njenih besedah beležijo rast bruto vrednosti oglaševanja med trgovci, ki tudi zasedajo prva tri mesta glede bruto vrednosti oglaševanja med vsemi evidentiranimi oglaševalci.
Setinšek je ob tem poudarila, da skupna bruto vrednost oglaševanja temelji na vseh evidentiranih oglasih in cenah iz uradnih cenikov, pri čemer se ne upoštevajo popusti, posebni kupoprodajni pogoji, ki temeljijo na doseženih občinstvih, ali brezplačne objave.
"Gre torej za bruto vrednost, kar pomeni, da so vrednosti pretirane," je opozorila. Kljub temu so po njenih besedah primerljive iz leta v leto ter pokažejo razmerja med mediji in oglaševalci.
Najvišjo rast bruto vrednosti oglaševanja so lani zabeležili pri zunanjem oglaševanju (za osem odstotkov), sledita televizija (za sedem odstotkov) in radio (za tri odstotke).
Bruto vrednost oglaševanja v tisku je upadla za deset odstotkov, na spletu pa za sedem odstotkov.
