Zakon, pri pripravi katerega so po njenih besedah sodelovali predstavniki pridelovalcev, nevladnih organizacij ter izobraževalno-raziskovalnih inštitucij, med drugim prinaša spremembe glede registra pridelovalcev grozdja in vina.
"Cilj je vzpostavitev popolne, sledljive in pregledne evidence, ki omogoča učinkovitejši nadzor, boljše upravljanje tveganj in enake pogoje za vse. To ni zgolj normativna nadgradnja, temveč jasna zaveza k doslednemu izvajanju registra kot temeljnega orodja upravljanja panoge," je dejala ministrica.
Zakon ureja tudi področje zasaditve in ohranjanje vinogradniških površin, prenaša evropski sistem dovoljenj, daje možnost prestrukturiranja že izkrčenih vinogradov ter določa prehodno enoletno obdobje za prijavo vinogradov, zasajenih brez dovoljenj. Ohranjajo se označbe kakovostnih razredov slovenskih vin z geografsko označbo, zakon ureja postopke ocenjevanja, označevanja in nadzora.
Določbe o nadzoru in sankcijah so usmerjene v zaščito poštenih pridelovalcev ter zagotavljanje enakih pogojev na trgu. "Krepitev nadzora ni represivni ukrep, temveč zaščita ugleda slovenskega vina in poštenih pridelovalcev," je poudarila.
"Če želimo, da bo slovensko vino tudi v prihodnje sinonim za kakovost, moramo imeti pogum postaviti jasna pravila in jih tudi izvajati. Ta zakon pomeni konec nedorečenosti in konec toleriranja sivih con, pomeni odgovornost tako države kot deležnikov v panogi," je poudarila ministrica.
Vir: sta
Foto: Arhiv Instore
