Dajatev bo zaračunana poleg obstoječe infrastrukturne pristojbine, Dars pa jo bo pobiral v imenu in za račun države. Višina pristojbine bo določena na podlagi strokovno določenih referenčnih vrednosti, opredeljenih v prilogi eurovinjetne direktive, zbrana sredstva pa bodo tako prihodek državnega proračuna.
Po oceni Darsa naj bi se na podlagi dajatve v proračun letno steklo približno 27,6 milijona evrov. Ker približno 60 odstotkov uporabnikov slovenskega avtocestnega omrežja predstavljajo tuja tovorna vozila, naj bi domači prevozniki prispevali okvirno 11 milijonov evrov. Z zaračunavanjem dajatve bo Dars začel 1. aprila, letos zbrana sredstva pa se bodo v zakonsko opredeljene namene dodeljevala v letu 2027.
Prihodki od dajatve bodo namenjeni ukrepom za izboljšanje prometnega sistema, zmanjšanju okoljskih vplivov prometa ter razvoju prometne infrastrukture. Pri tem bo 50 odstotkov zbranih sredstev namenjenih za nepovratne finančne spodbude avtoprevozniškemu sektorju, usmerjene v izboljšanje voznega parka, tako z vidika emisij kot porabe goriva, optimizacijo in digitalizacijo logistike, vzpostavljanje varnih in varovanih parkirišč ter uvajanje tehnoloških rešitev za spremljanje vozil.
Preostala polovica sredstev pa bo namenjena nepovratnim finančnim spodbudam za spodbujanje tovornega železniškega prometa, razvoju državne cestne infrastrukture, digitalizaciji prometnega sistema in izboljšanju prometne varnosti.
Glasove za novelo so prispevali v koaliciji, kjer dajatev vidijo kot ustrezno orodje za izvajanje prometnih politik in blaženje posledic cestnega prometa na okolje, prinaša pa da tudi jasen pravni okvir na tem področju. V SDS so medtem prepričani, da zaradi nove takse okolje ne bo nič bolj čisto, hrupa pa tudi ne bo manj. Ukrep vidijo le kot le dodatno polnjenje proračuna in novo obremenitev, ki zmanjšujejo konkurenčnost gospodarstva.
Vir: sta
Foto: Arhiv Instore
