Po njegovih besedah so na ministrstvu vložili veliko napora in predlog uskladili tako medresorsko kot s predstavniki prevozniških organizacij. Predlog zakona, tako Rajh, temelji na uveljavljenih načelih evropske zakonodaje onesnaževalec plača in uporabnik plača, s katerima se zagotavlja pravičnejša porazdelitev stroškov, ki jih povzroča cestni promet.
Dajatev bo zaračunana poleg obstoječe infrastrukturne pristojbine, Dars pa jo bo pobiral v imenu in za račun države. Višina pristojbine bo določena na podlagi strokovno določenih referenčnih vrednosti, opredeljenih v prilogi eurovinjetne direktive, zbrana sredstva pa bodo tako prihodek državnega proračuna.
Po oceni Darsa naj bi se na podlagi dajatve v proračun letno steklo približno 27,6 milijona evrov. Ker približno 60 odstotkov uporabnikov slovenskega avtocestnega omrežja predstavljajo tuja tovorna vozila, naj bi domači prevozniki prispevali okvirno 11 milijonov evrov. Z zaračunavanjem dajatve bo Dars začel 1. aprila, letos zbrana sredstva pa se bodo v zakonsko opredeljene namene dodeljevala v letu 2027.
Prihodki od dajatve bodo namenjeni ukrepom za izboljšanje prometnega sistema, zmanjšanju okoljskih vplivov prometa ter razvoju prometne infrastrukture. Pri tem bo 50 odstotkov zbranih sredstev namenjenih za nepovratne finančne spodbude avtoprevozniškemu sektorju, usmerjene v izboljšanje voznega parka, tako z vidika emisij kot porabe goriva, optimizacijo in digitalizacijo logistike, vzpostavljanje varnih in varovanih parkirišč ter uvajanje tehnoloških rešitev za spremljanje vozil.
"Namen ukrepov je pospešiti prehod v čistejši, učinkovitejši in varnejši cestni prevoz ter zmanjšati njegov negativni vpliv na okolje," je povedal državni sekretar. Slovenski avtoprevozniki pa bodo po njegovih zagotovilih dobili nazaj več, kot bodo v sistem plačali.
Preostala polovica sredstev pa bo namenjena nepovratnim finančnim spodbudam za spodbujanje tovornega železniškega prometa, razvoju državne cestne infrastrukture, digitalizaciji prometnega sistema in izboljšanju prometne varnosti. "S tem se ustvarja in vzpostavlja celovit pristop, ki združuje podporo prevoznikom in hkrati hkratna vlaganja države v sodobno, varno in učinkovito prometno omrežje," je poudaril Rajh.
V koalicijskih Svobodi, SD in Levici predlagano novelo podpirajo.
Nataša Sukić iz Levice je ob tem opozorila na pozive nevladnih okoljevarstvenih organizacij in podnebnega sveta, da bi bilo treba s posebno dajatvijo nasloviti tudi stroške emisij CO2 iz cestnega prometa. V stranki menijo, da iz več razlogov to trenutno ni izvedljivo, v razgretem predvolilnem času pa bi bilo tudi nespametno. Se bodo pa v Levici za uvedbo te pristojbine zavzemali v naslednjem mandatu.
Miha Lamut iz Svobode je spomnil, da je cestnina že vrsto let ne le plačilo za uporabo cest, ampak tudi orodje prometne in okoljskem politike. Predlagana novela zdaj uvaja dodatno pristojbino, s katero se sistematično upošteva vpliv cestnega prometa na okolje in zdravje ljudi. "Težka tovorna vozila so namreč glavni vir onesnaževanja zraka in hrupa ob avtocestah in hitrih cestah, pri čemer ti negativni vplivi doslej niso bili neposredno naslovljeni," je povedal Lamut.
V poslanski skupini SD medtem po besedah Janje Rednjak menijo, da predlagana novela konkretno in ustrezno naslavlja pomanjkljivosti obstoječe ureditve, ki da so se pokazale predvsem v nejasni razmejitvi pristojnosti, nedorečenosti posameznih pojmov in v tveganju za pravno negotovost pri uvajanju novih oblik cestninjenja. Zanje je poleg okoljske dimenzije pomembno, da novela ne širi samovoljno obsega cestninjenja, ampak postavlja jasen in zamejen pravni okvir, kar krepi načelo zakonitosti in pravne varnosti.
Drugačen je pogled poslancev SDS, ki predlagani noveli nasprotujejo. Zvonko Černač je dejal, da se z novo dajatvijo ne strinjajo iz več razlogov. Prepričani so, da zaradi nove takse okolje ne bo nič bolj čisto, hrupa pa tudi ne bo manj. Slovenija se duši v prometu, nova dajatev pa tega ne bo v ničemer zmanjšala, je dejal. Cilj ukrepa je tako le dodatno polnjenje proračuna. Poleg tega nove obremenitve zmanjšujejo konkurenčnost evropskega in slovenskega gospodarstva, je opozoril.
Vir: sta
Foto: Arhiv Instore
