Nagrado je na današnjem dogodku podelila predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Za zlato čebelo, s katero Slovenija spodbuja, podpira in krepi dejavnosti ter inovativnost in vrhunskost posameznikov ali pravnih oseb, ki posebej pomembno prispevajo k zaščiti čebel in drugih opraševalcev ter krepitvi zavedanja o njihovem pomenu na svetovni ravni, se je letos na podlagi 16 vlog potegovalo 15 kandidatov s treh celin, Evrope, Afrike in Avstralije. Največ, šest vlog, je bilo iz Slovenije, po dve iz Združenega kraljestva in Nemčije, po ena pa iz Avstralije, Kenije, Španije, Malte, Bosne in Hercegovine ter Grčije.
Odbor, ki ga sestavljajo predstavniki različnih ustanov pod vodstvom kmetijske ministrice Mateje Čalušić, je v ožji izbor uvrstil dva kandidata z dveh celin. Iz Avstralije je to fundacija Wheen Bee Foundation, iz Evrope pa se je v ožji izbor uvrstila ITF - ustanova za krepitev človekove varnosti.
Avstralska fundacija je neprofitna organizacija, ki spodbuja ozaveščenost o pomenu čebel in drugih opraševalcev za prehransko varnost, biotsko raznovrstnost in zdravje ekosistemov najmanjše celine. Wheen Bee Foundation spodbuja in podpira programe in dogodke, zagotavlja finančna sredstva za raziskave s področja nacionalnih in globalnih groženj čebelam, spodbuja rabo prijaznih kmetijskih praks, razvija zasaditev rastlin za ohranjanje naravnih habitatov in biotske raznovrstnosti čebel in drugih opraševalcev ter povezuje ljudi, ki si prizadevajo za te cilje.
ITF, ustanovljena v Sloveniji, pa v 20 državah po svetu podpira projekte in programe s področja odstranjevanja min, izobraževanja o nevarnosti min, nudenja pomoči žrtvam min, krepitve zmogljivosti in odstranjevanje presežkov orožja. V svoji vlogi je izpostavila projekt v Bosni in Hercegovini za opolnomočenje žrtev protipehotnih min s čebelarjenjem.
Nagrada je šla v roke avstralski fundaciji, njeni glavni izvršni direktorici Fioni Chambers jo je na današnjem dogodku na Gradu Jable pri Mengšu podelila predsednica republike Pirc Musar.
Fiona Chambers je povedala, da je fundacijo leta 2019 ustanovila zdaj že preminula rediteljica čebeljih matic Gretchen Wheen, pri tem pa je bila njeno vodilo zaskrbljenost zaradi groženj medonosnim čebelam in ostalim opraševalcem. Danes ima fundacija 14 različnim programov za podporo čebela in ostalim opraševalcem ter čebelarjenju. Nagrado je Chambers posvetila ustanoviteljici fundacije, osemčlanskemu odboru ustanove, ekipi kolegov in prostovoljcev, ki vsak dan z veliko predanosti opravljajo svoje delo, ter partnerjem in sponzorjem, ki jim pri tem pomagajo.
Predsednica Pirc Musar je v nagovoru na prireditvi poudarila, da so svetovni dan čebel, nagrada zlata čebela in druge slovenske pobude za ozaveščanje o pomenu medonosnih čebel in drugih opraševalcev zgodbe o uspehu. Zahvalila se je kmetijskemu ministrstvu, Čebelarski zvezi Slovenije in predvsem čebelarjem za vse te uspešne zgodbe.
Čebele in opraševalci so po besedah Pirc Musar danes sestavni del svetovne okoljske in prehranske agende. "Človek brez narave ne bo preživel, narava brez človeka pa bo. Okolje in njegovo biotsko pestrost moramo varovati in ne uničevati. To velja tudi za opraševalce, saj je 90 odstotkov razmnoževanja divjih rastlin odvisnih prav od njihovega pridnega dela," je bila jasna. Pri tem je izpostavila, da je tri četrtine kmetijskih pridelkov odvisnih od opraševalcev - poleg medonosnih čebel so to metulji, čmrlji, hrošči in ose.
Ministrica Čalušić pa je navedla, da preboja v trajnostno, vzdržno in zeleno kmetijstvo ob ohranjanju prehranske varnosti ne bo brez ohranitve čebel in ostalih opraševalcev. Pri tem jo veseli, da si je Slovenija v svetu utrdila ugled čebelam prijazne dežele, države z največ skrbniki čebel na svetu in države s čisto svojo čebeljo vrsto, ki s svojimi pobudami igra tudi pomembno vlogo pri ozaveščanju mladih generacij o pomenu raznolikosti opraševalcev.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
