Po besedah Marine Lukšič Hacin iz Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU se prebivalstvo v Sloveniji stara, posledično pa primanjkuje delovne sile, "in če bomo želeli imeti gospodarsko rast, bo treba dobiti delavce", je dejala. Ti pa bodo lahko po njenih besedah prišli le iz tujine, saj se kadrovski bazen pri nas prazni. Ena od možnosti so delavci z Balkana, ki jih je po njenih besedah še vedno dovolj.
Da bi podjetja lahko pridobila tuje delavce, se morajo ti po ugotovitvah udeležencev okrogle mize počutiti sprejete, pri čemer pa imamo Slovenci pogosto težave. "Zato moramo naredili preskok v glavi," je dejala Maja Božič iz Znanstvenega in tehnološkega središča Rudolfovo.
Po njenih besedah bi tuji delavci, ki že delajo pri nas, radi ostali, tudi kljub nižji plači, a le, če "ne bo vsak gledal za njimi in jih zmerjal". "Pol sveta rabi delovno silo, zakaj bi ostali pri nas, če imajo veliko drugih možnosti," je opozorila.
Razlog, da Slovenci težko sprejemamo tuje delavce, še posebej če ti prihajajo iz tretjih držav, je po oceni direktorice Doma starejših občanov Krško Nuše Masnik verjetno naša majhnost, "zaradi katere smo toliko bolj posesivni pri ohranjanju tega, kar imamo". "A naša odgovornost je, da rušimo zidove in da smo odprti do tujih delavcev," je dejala.
Miha Šepec iz Zavoda RS za zaposlovanje je opozoril na zapletene administrativne in druge postopke, ki so potrebni, če hoče podjetje v državo pripeljati tujega delavca. Po njegovem mnenju bi bilo nujno, da bi postopki tekli hitreje, pri čemer pa je težava v tem, da se pristojni organi ne držijo zakonsko določenih rokov. "Dovoljenje, ki bi ga morali npr. izdati v 15 dneh ali mesecu dni, zaradi preobremenjenosti pogosto izdajo šele v treh ali štirih mesecih," je opozoril. Zato je po njegovem nujno, da v sistem poseže država.
Da so težava dolgotrajni postopki, je opozoril tudi Boštjan Grobler iz kadrovske agencije Workforce. Včasih lahko ti postopki trajajo tudi pol leta in več, je dejal.
Po njegovih besedah so sicer časi, ko so podjetja zaposlenim postavljala različne pogoje za zaposlitev, mimo. Zdaj se namreč podjetja trudijo, da bi delavcu ponudila čim več ugodnosti, da bi se ta zaposlil pri njih.
Pri tujih delavcih je po njegovem mnenju predvsem nujno, da dobijo primerno nastanitev, kar pa je včasih zelo težko. "Ko namreč nekdo pove, da je s Filipinov ali iz Nepala, ljudje niso pripravljeni oddati stanovanja. Zato je nujno, da takšnim delavcem pri iskanju stanovanja na pomoč priskočijo podjetja," je dejal.
Po oceni Marine Lukšič Hacin bi morali tujim delavcem omogočiti tudi lažje učenje jezika.
Slovenske regionalne dneve so pripravili ZRC SAZU - Geografski inštitut Antona Melika, ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ministrstvo za naravne vire in prostor, Slovenski regionalni razvojni sklad ter Združenje regionalnih razvojnih agencij. Namenjeni so bili razpravi o ključnih temah, ki vplivajo na regionalni razvoj Slovenije, kot so demografija, kadri in regionalni razvoj.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
