| Igor Hustič je diplomiral, magistriral ter doktoriral na EPF, kjer je tudi član Strateškega sveta EPF in še dodatno kot alumni EPF zelo proaktivno sodeluje s fakulteto. Pred zadnjo zaposlitvijo je opravljal različne managerske funkcije v Sloveniji in tujini (Alpetour d.d. – direktor razvoja; Slavonski zatvoreni investicijski fond - predsednik uprave; Žito d.d. – direktor kontrolinga in nabave; Klasje Celje d.d. – predsednik uprave; Hmezad banka d.d. – svetovalec v vodstvu banke), prav tako pa je bil član številnih nadzornih svetov v različnih gospodarskih panogah (Cetis Celje d.d., Steklarna Rogaška d.d., Iskra Avtoelektrika d.d., Paloma d.d. Metalna industrija Varaždin d.d.,Preplam d.o.o., Zagreb, Integral avto.d.o.o., Jesenice). Opravljal je tudi funkcijo prokurista v družbah Plama pur d.o.o, in Termoplasti d.o.o..
|
Leta 1904 je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil podjetje za predelavo bučnega olja na obrtniški način. Še danes je ravno štajersko-prekmursko bučno olje, ki ima zaščiteno poreklo tudi na ravni EU, zaščitna znamka vaše oljarne, a izdelujete še marsikatere druge izdelke, kajne?
Smo največja slovenska oljarna, ki skrbi za oskrbo slovenskega trga z jedilnim oljem in maščobami. Mi izdelujemo vsa bela in specialna olja kamor seveda sodi tudi bučno olje. Smo pa edina oljarna v Sloveniji, ki ima lastno rafinerijo, ki nam omogoča proizvodni proces predelave surovega v rafinirano olje. Kot veste namreč surovo olje samo po sebi ni užitno in ga je potrebno rafinirati. To počnemo s sončnicami, sojo in repicami. Izdelujemo različna specialna olja, ki jih je preko 20 vrst, z različnimi izvedbami pa celo 60,70 vrst.
Koliko je zaposlenih in kaka je konkurenca, ki je verjetno na vašem področju zelo huda?
Osebno sem se podjetju priključil konec leta 2008 in kolikor se spomnim, je bilo v tem času največ zaposlenih 124, sedaj podjetje zaposluje med 90 in 100 ljudi. Več je bilo zaposlenih v letih 1998 oz. 2005, ko so podjetju priključili oljarni v Domžalah oz.Kranju, ki pa ne ne delujeta več. Od leta 2019 je lastnik družba Plasta v lasti Franca Freliha, ki ima poleg štirih proizvodnih (kemičnih op.p) podjetij v lasti tudi tri prehrambna podjetja, ob slovenjebistriški Gei še tovarni pijač Dana iz Mirne na Dolenjskem in Vital iz kraja Mestinje. Konkurenca prihaja predvsem iz vzhodne in jugovzhodne Evrope, smo pa v dokaj neenakem položaju, kar zadeva plače in višje obdavčitve, tudi stroški energentov so pri nas višji. Surovine nabavljamo v državah bivše Jugoslavije, Balkana oz. Romuniji in Bolgariji ter na Madžarskem, bučna semena pa v Sloveniji, manjkajoča še v Avstriji.
Konkurenca je huda tudi v trgovini na drobno, a vseeno ohranjate ves čas vodilni delež, ki je zelo visok?
Pri trgovcih imamo med 17 in 20-odstotni tržni delež v Sloveniji, je pa pri nas res zelo velika konkurenca na trgovskih policah, nekje med 40 in 70 je konkurentov. Prisotni smo v vseh trgovskih verigah. Glede na to, da ocenjujemo uporabo olja na nacionalni ravni in da prodajamo olje tudi na področju Horece (op.p. hoteli, restavracije, catering), smo pred sedmimi, osmimi leti spremenili poslovni model, zadovoljujemo pa tudi vse domače potrebe živilske industrije po maščobah. Moram reči, da skupaj v RS glede porab jedilnega olja zajemamo ter zadovoljujemo slabih 50 odstotkov potreb v vseh segmentih. Med 40 in 50% naše realizacije predstavljajo stranke v živilski-predelovalni industriji, ki za svojo proizvodnjo stalno potrebujejo maščobe.
Kako pa ste zadovoljni s posegom države in t.i. "nakupovalno košarico", kjer se je država trudila izračunavati najcenejše živilske izdelke in je to redno objavljala?
To bi ocenil kot neposrečen ukrep. In s tem bi se strinjal kdorkoli v živilski industriji, če bi ga vprašali, sem prepričan. Taki ukrepi so bolj populističnega značaja in niso povezani z nobenim razumskim razmišljanjem ter niso posledica poznavanja razmer na trgu. Moje osebno mnenje je, da je ta ukrep vsem proizvajalcem povzročil škodo, edini ki so s tem na nek način dobili, so bili potrošniki.
Kako ocenjujete, da zasebni lastniki, nazadnje Panvita in Celjske mesnine, prodajajo podjetja največ hrvaškim lastnikom in tudi vi ste zelo verjetno tarča kakih velikanov?
(smeh) Seveda smo verjetno res tarča, kolikor vem pa jim na Hrvaškem pri teh prevzemih stojijo ob strani finančno močni Hrvaški pokojninski skladi oz. država, a raje ne bi komentiral tega zakaj pri nas ni tako. Lahko za nas povem, da bomo, ker proizvajamo izdelke srednjega in višjega cenovnega razreda, še naprej stavili na kakovost in varnost, ki nam zagotavljata uspeh na zahtevnem trgu.
| Znova z dobičkom Lansko poslovno leto je bilo za Geo po petnajstih letih uspešnega poslovanja zelo zahtevno, saj so jim prihodki s predlanskih 63,6 upadli na vsega 34,5 milijona evrov, kar je bilo po svoje zaradi nestabilnih razmer na srbskem in ukrajinskem trgu ter nižjega povpraševanja po njihovih jedilnih oljih, do neke mere pričakovano. Pod črto so lani imeli 1,3 milijona evrov izgube, a letos znova poslujejo z dobičkom. Lani so kar 700 tisoč evrov investirali v novo čistilno napravo, letos bodo investirali na področju fotovoltaike.«Letošnje leto je odlično in v povprečju zadnjih sedmih let, če izvzamemo leto 2022, nadvse uspešno,« je predstavitev novinarjem zaključil dr.Hustič (na spodnji fotografiji je z Dejanom Mijoškom, direktorjem komerciale). |
