Argentino je lani ob tem prizadela huda suša, kar je močno vplivalo na njen izvozno usmerjeni kmetijski in živilski sektor. To je po uradnih podatkih bruto domačemu proizvodu (BDP) odškrknilo tri odstotne točke, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Prejšnji mesec je Mednarodni denarni sklad (IMF), ki mu Argentina sicer dolguje 44 milijard dolarjev, svojo letošnjo napoved za rast argentinskega BDP popravil navzdol, in sicer južnoameriški državi zdaj napoveduje 2,8-odstotno krčenje BDP.
Januarja je sicer Argentina poročala o prvem mesečnem proračunskem presežku v 12 letih, hkrati pa je povečala skromne devizne rezerve z 21 milijard dolarjev na 27 milijard dolarjev.
Drugo največje južnoameriško gospodarstvo je leto ob tem začelo z najvišjo stopnjo inflacije po hiperinflacijskem letu 1991, in sicer se je letna stopnja inflacije januarja povzpela na 254,2 odstotka.
Predsednik Javier Milei, ki so ga argentinski volivci izvolili na ta položaj novembra lani, želi Argentino vrniti na pravo pot z radikalnim varčevalnim programom. Vlada je močno devalvirala nacionalno valuto peso in napovedala zmanjšanje subvencij za plin, vodo, elektriko in javni prevoz, kar bo verjetno še dodatno napihnilo cene. Ukinila je tudi na desettisoče delovnih mest v javnem sektorju in prepolovila velikost državnega aparata.
| Argentina se z novim letom ni pridružila državam Brics Argentina v skladu z obljubami novega predsednika Javierja Mileija ni postala del novoletne širitve skupine največjih gospodarstev v vzponu (Brics). Milei je svojo dokončno odločitev sporočil v pismu voditeljem Brazilije, Rusija, Indije, Kitajske in Južne Afrike. |
Vir:Sta
Foto: Arhiv Istore
