Področja, na katerih bi morali po mnenju podjetij uvesti največ izboljšav, že leta ostajajo enaka; v ospredju je pomanjkanje kvalificirane delovne sile.
Da bo Slovenija tudi letos privlačna lokacija za naložbe, je odgovorilo 70 odstotkov sodelujočih podjetij, 30 odstotkov pa meni nasprotno, je letošnje rezultate tradicionalne raziskave o investicijski in gospodarski klimi v Sloveniji na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povzel vodja predstavništva avstrijskega gospodarstva v Sloveniji Advantage Austria Ljubljana Wilhelm Nest (levo na fotografiji).
Lani je Slovenijo kot privlačno naložbeno lokacijo opredelilo 78 odstotkov sodelujočih, leta 2022 79 odstotkov, leta 2021 71 odstotkov, leta 2020 75 odstotkov, leta 2019 pa 91 odstotkov. "Očitno je obdobje covida-19 pustilo jasne posledice," je komentiral Nest.
Po ugotovitvah raziskave, ki so jo v sodelovanju z dunajskim inštitutom za mednarodno ekonomijo izvedli v 50 podjetjih, večina podružnic avstrijskih podjetij v Sloveniji splošne gospodarske razmere v Sloveniji v lanskem letu ocenjuje slabše kot leto prej. Tako je odgovorilo 47 odstotkov vprašanih. Po mnenju 43 odstotkov sodelujočih so ostale nespremenjene, deset odstotkov pa jih ocenjuje kot boljše.
Za letos jih 48 odstotkov pričakuje dodatno poslabšanje razmer. Po mnenju 42 odstotkov bodo ostale nespremenjene, deset odstotkov anketiranih pa pričakuje izboljšanje razmer.
V primerjavi s podružnicami avstrijskih podjetij v drugih državah regije jugovzhodna Evropa so slovenske podružnice bolj pesimistične.
Kot je poudaril Nest, so slovenske podružnice sicer lanske razmere ocenile bolje, kot so jih napovedale v prejšnji raziskavi, kar po njegovih besedah kaže na nekoliko pretiran pesimizem. "Dejstvo pa je, da najbolj problematična področja že leta ostajajo enaka in jasno kličejo po izboljšavah," je dejal.
Med temi področji so razpoložljivost kvalificirane delovne sile, administrativne obremenitve, davčna politika in delovna zakonodaja. Kot najbolje urejena področja podjetja po drugi strani izpostavljajo kakovost lokalnih dobaviteljev, zavedanje pomena kakovosti, razpoložljivost lokalnih dobaviteljev, digitaliziranost in jasen pravni okvir.
To sta izpostavila tudi predsednica uprave Merkur zavarovalnice Meta Lahne in direktor družbe BE-terna Iztok Juvan (na fotografiji desno).
Najbolj kritična sta bila do sprememb evidentiranja delovnega časa, ki so po njunih besedah delo otežile tako zaposlenim kot delodajalcem.
Vir: Sta
Foto: Instore (Ivan Botteri)
