Te so v prvi vrsti ekonomske, prinaša pa tudi psihološke posledice v kolektivu zaradi nadomeščanja dela. »Posledice absentizma se prav tako čutijo na nivoju države, kajti države, ki financirajo zdravstveno dejavnost in določene denarne dajatve zavarovancev iz sredstev proračuna, se srečujejo z naraščajočimi izdatki za nadomestila med začasno zadržanostjo z dela, kar se ob čedalje večjih težavah uskladitve prihodkov in problem stroškov dodatno zaostruje,« pojasnjuje detektivka in predsednica strokovnega sveta Inštituta za varnost in strateške raziskave Bernarda Škrabar Damnjanović (na fotografiji).
Delodajalci se že dolgo poslužujejo storitev detektivov pri izvajanju nadzora bolniških odsotnosti. V povezavi z veljavnimi pravnimi normami ima vsak delodajalec interes ščititi svoja delovna sredstva, posebej svoje premoženje. Delodajalec namreč da tako svoje materialno kot tudi nematerialno premoženje na razpolago delavcem z namenom ustvariti z delovnim procesom dobiček in si s tem omogočiti eksistenco. Tudi v času bolniške odsotnosti je delodajalec tisti, ki delavcu izplačuje plačo v prvih 30 delovnih dnevih, nato pa država. »V primeru zlorabljanja lahko rečemo, da gre v tovrstnih primerih tudi za goljufijo, naklepno povzročeno s strani delavca napram svojemu delodajalcu ali pa državi. V nekaterih primerih se namreč ugotovi, da delavec v času svoje bolniške odsotnosti opravlja pridobitno dejavnost, dela na črno ali pa odpotuje iz kraja bivanja,« v nadaljevanju pravi Bernarda Škrabar Damnjanović.
Zato bi se lahko tudi institucije, kot je ZZZS, posluževale storitev detektiva, saj si na državnem nivoju želijo zmanjšati obseg začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, zlasti pa doseči boljše zdravje aktivne populacije, da bi bila ta delovno sposobna do svoje upokojitve in še dlje. S tem bi se zmanjšala nadomestila plač, pa tudi izdatke za zdravljenje bolezni in poškodb. Hkrati to pomeni prizadevanja za večji bruto domači proizvod države in njene boljše razvojne možnosti. »Kadar je delavec odsoten več kot 30 dni, gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V tem primeru lahko na vrata potrka bodisi detektiv ali pa laični nadzornik (zaposlenec ZZZS), ki ugotavlja, ali se oseba ravna po navodilih osebnega zdravnika.«
V letu 2019 so izvedli 3.969 nadzorov, od tega jih je bilo 75,8 % pri delavcih, 18,4 % pri samozaposlenih in 5 % pri kmetih ter 0,7 % pri prejemnikih denarnih nadomestil po prenehanju delovnega razmerja. Ob sobotah je bilo izvedenih 136 nadzorov, pri čemer so ugotovili, da število kršitev ob sobotah ni večje od števila kršitev na delovne dni. Od skupno 3.969 nadzorov je bila kršitev ugotovljena v 255 primerih, kar predstavlja 6,42 % vseh nadzorov. »Menimo, da kontrolo začasne zadržanosti z dela oz. kontrolo bolniškega staleža določa Zakon o detektivski dejavnosti kot lex specialis, Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja pa samo dopuščajo možnost, da se s strani zavoda lahko izvede kontrola bolniškega staleža, vendar bi jo moral po našem mnenju izvesti izključno detektiv,« je sklenila.
Veliko je zdravstvenih stanj, ki onemogočajo redno delo, vendar pa ne zahtevajo zgolj počivanja in mirovanja doma. Zato je pomembno, da se vsak bolnik pogovori z zdravnikom, kakšen je najboljši režim zdravljenja. Ali so dovoljeni kratki sprehodi, je smiselno bivanje v toplicah ali na morju? To mora biti zapisano in utemeljeno in je sestavni del rehabilitacije. Le v takem primeru lahko oseba zapusti stanovanje ali kraj bivanja. Dejstvo je, da je kontrola v določenih primerih potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. 110. člen ZDR-1 v 8. alineji namreč določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije.
| Obveznost evidentiranja za vse zaposlene V zadnjih letih se je povečalo zanimanje za zagotavljanje pravičnosti in transparentnosti pri evidentiranju delovnega časa. Da bi se izognili zlorabam, prekomernemu delu in zagotovili pošteno plačilo, so številne države uvedle nove predpise glede evidence delovnega časa. Tudi Slovenija ni izjema. V nedavnem obdobju je bila sprejeta nova zakonodaja, ki uvaja obveznost natančnega evidentiranja delovnega časa za vse zaposlene. Nova zakonodaja predpisuje, da morajo vsa podjetja v Sloveniji zagotavljati sistematično evidence delovnega časa za vse svoje zaposlene. |
Vir/Foto: Inštitut za varnost in strateške raziskave
