Kot poroča tiskovna agencija Reuters, imajo ladjarji pri prehodu čez Panamski prekop dve možnosti - ali zmanjšati količino tovora ali izbrati alternativno, na tisoče kilometrov daljšo pot.
Pri prehodu čez Panamski prekop je sicer treba računati tudi na dolge vrste. V začetku avgusta je na prehod čakalo 160 ladij, nekatere so zaradi gneče izgubile 21 dni.
Omejitve že dražijo ladijski tovorni promet, piše Reuters.
Lani je Panamski prekop prečkalo 14.000 ladij, najpogostejše uporabnice pa so prav tovorne ladje. Po tej poti med severovzhodno Azijo in vzhodno obalo ZDA potuje 40 odstotkov potrošniškega blaga.
Ameriške ladje, ki so se znašle v "zastoju", so denimo naložene z lutkami barbik, deli za avtomobile, sončnimi paneli, komunalno opremo, testi za sladkorno bolezen ipd.
Omejitve čuti 170 držav, zadevajo pa praktično vse vrste dobrin, od soje in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA do bakra in svežih češenj iz Čila ter govedine iz Brazilije.
Prav tako je prizadet tovor s koruzo, železovo rudo ter tankerji z nafto in kemikalijami.
Panamski prekop povezuje Atlantski in Tihi ocean, odprli pa so ga 15. avgusta 1914. Z njegovo izgradnjo je bila korenito skrajšana pomorska pot med vzhodno in južno obalo Amerike, saj ladjam ni bilo več treba pluti okrog viharnega rta Horn. Po nekaterih ocenah skozi prekop prehaja pet odstotkov svetovne pomorske trgovine, od tega skoraj dve tretjini iz oziroma v ZDA.
Na pomorski promet odpade 80 odstotkov svetovne trgovine.
