Pretovor naj bi bil na ravni lanskega leta, kaže danes objavljeno letno poročilo.
V Luki koper pričakujejo, da bosta globalni boj proti inflaciji in ruska vojna v Ukrajini vplivala na svetovno gospodarsko aktivnost tudi v letu 2023. V zadnjih mesecih leta 2022 je prišlo do občutnega padca voznin na trgu kontejnerskih pomorskih prevozov, kar kaže na ohlajanje svetovne blagovne izmenjave in na manjše povpraševanje po ladijskem prostoru za prevoz kontejnerjev po morju, so zapisali v letnem poročilu, ki je bilo danes objavljeno na spletni strani Ljubljanske borze.
Letos bo ponudba ladijskega prostora zaradi velikega števila novih kontejnerskih ladij na trgu večja in nekateri ladjarji že omejujejo razpoložljivo zmogljivost svoje flote. Zaenkrat te prijeme uporabljajo le na pomorskih povezavah med Daljnim vzhodom in severnoevropskimi pristanišči, medtem ko so ladje, namenjene v Sredozemlje in Jadran, še vedno polne. Kdaj, če sploh, in za koliko se bo zmanjšalo število kontejnerjev v prihodu v pristanišča tudi v tej regiji, ni jasno, pravijo v koprskem pristanišču.
Na zalednih trgih, predvsem na Madžarskem in v Srbiji, pričakujejo nadaljevanje obsežnih investicij v avtomobilsko industrijo, posebej v proizvodnjo avtomobilskih baterij, zaradi česar lahko tudi v koprskem pristanišču pričakujejo stanoviten tok tovora tako na klasičnih ladjah kot na posebnih ladjah za pretovor tovora na kolesih in prikolicah.
Luka Koper letos načrtuje 23,3 milijona ton ladijskega pretovora, potem ko je ta lani dosegel 23,2 milijona ton. Pretovor kontejnerjev naj bi dosegel 1,089 milijona kontejnerskih enot TEU, kar bi bilo sedem odstotkov več kot v letu 2022. "S tem bo koprsko pristanišče še naprej ohranilo primat med pristanišči v Jadranu," pravijo.
Pretovor vozil naj bi letos znašal 760.000 vozil, kar bi bilo pet odstotkov manj kot v letu 2022, "saj se v trenutnih negotovih časih avtomobilski trg sooča z občasnimi prekinitvami dobavnih verig, preobremenjenostjo ladijskih in skladiščnih kapacitet ter nepredvidljivim družbenopolitičnim dogajanjem v svetu".
Pričakujejo višje čiste prihodke od prodaje iz naslova večjega obsega osnovnega pretovora in dodatnih storitev ter rasti cen, medtem ko naj bi bili skupni čisti prihodki od prodaje nižji za sedem odstotkov, in sicer zaradi nižje načrtovanih prihodkov iz naslova skladiščenja. Lani so čisti prihodki od prodaje znašali 313,5 milijona evrov, letos naj bi okoli 290 milijonov evrov.
Na višje prihodke iz naslova skladiščnin je lani vplival podaljšan časa zadrževanja blaga v skladišču zaradi razmer na globalnem logističnem trgu. Ti prihodki so bili v tretjem četrtletju zaradi postopne normalizacije razmer že nekoliko nižji kot v drugem četrtletjem leta 2022, ohranitev tega trenda pa pričakujejo tudi za leto 2023.
Družba in skupina Luka Koper bosta v letu 2023 dosegli za 59 oz. za 58 odstotkov nižji dobiček iz poslovanja (EBIT), tako da bi znašal 33,4 milijona in 34,5 milijona evrov, ter za 57 oz. za 56 odstotkov nižji čisti dobiček, ki bi bil tako pri 31,3 milijona in 32,3 milijona evrov. Glavni razlog za pričakovani padec so nižji načrtovani čisti prihodki od prodaje, nižji prihodki iz naslova skladiščenja ter nižji drugi prihodki. Višji inflacijski pritiski se bodo odrazili tudi v rasti stroškov, vendar je kljub temu EBIT družbe Luka Koper načrtovan v višini 33,4 milijona evrov, kar je primerljivo z letom 2022 ob izločitvi vpliva višjih prihodkov iz skladiščenja.
Investicije v letošnjem letu se bodo nanašale na povečevanje zmogljivosti kontejnerskega terminala, gradnjo dodatnih odprtih skladiščnih površin za pretovor avtomobilov, povečanje skladiščnih zmogljivosti za pretovor generalnega blaga, gradnjo novega kamionskega terminala in nabavo opreme. Skupno bo za naložbe na ravni skupine predvidoma namenjenih 58,9 milijona evrov, kar bi bilo 16 odstotkov več kot lani, okoli četrtino tega bodo naložbe v projekte s področja trajnostnega razvoja.
