Fakulteta oblasti poziva, naj za inštitut poiščejo druge finančne vire in podprejo preboj živilsko predelovalnih podjetij s temeljnimi raziskavami in razvojem področja.
Raziskave na področju hrane in prehrane so v Sloveniji pod povprečjem držav EU, kar se kaže tudi v številu patentov, razvoju novih inovativnih izdelkov in tehnologij, ki bi omogočale napredek, ponovni razcvet gospodarstva oziroma preboj na mednarodne trge, so opozorili na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Vzpostavitev nacionalnega inštituta za hrano je po mnenju fakultete sistemsko pomembna, saj je inštitut načrtovan kot osrednji steber inovacijskega ekosistema v verigah preskrbe s hrano, ki bo povezal ključne slovenske partnerje na področju prehrane in s tem zagotovil strateško upravljanje na tem področju.
Nacionalni inštitut za hrano bo kot osrednja institucija po njihovem prepričanju okrepil in centraliziral raziskovalna in razvojna prizadevanja na področju hrane in prehrane.
Glavna usmeritev inštituta je z raziskavami in razvojem podpreti srednja in mala podjetja, ki predstavljajo tri četrtine vseh podjetij v živilsko predelovalni panogi v Sloveniji in tako omogočiti razvoj podjetij, ki bodo konkurenčna na mednarodnih trgih, so v sporočilu za javnost še zapisali na fakulteti.
Močna in stabilna živilska podjetja so, kot so izpostavili, garancija za močno agroživilsko verigo in višjo stopnjo samozadostnosti na področju hrane in prehrane v Sloveniji.
Slovenija je razvoj področja hrane in prehrane vključila že v strategijo pametne specializacije od leta 2021-2027, kjer je eno od enajstih ključnih področij tudi strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo trajnostna pridelava hrane, ki je podprlo številne inovacije in uspešne projekte, so navedli.
Partnerji v projektu so ugotavljali, da so temeljne raziskave področja preveč razpršene in da kar nekaj ključnih področij ni raziskanih. "Prav zato so podali pobudo, da se v načrtu za okrevanje in odpornost namenijo sredstva za oblikovanje osrednje nacionalne raziskovalne institucije področja hrane in prehrane, ki bi po vzoru uspešnih inštitutov v tujini delovala v tesnem sodelovanju z osrednjo nacionalno izobraževalno institucijo in predstavljala močno raziskovalno in razvojno okolje tako za podjetja kot za razvoj vrhunskih kadrov," so sklenili.
Ministrstvo za finance je pripravilo izhodiščni seznam naložb, ki bodo ali izločene iz posodobljenega načrta za okrevanje in odpornost ali bo njihovo financiranje z nepovratnimi sredstvi v načrtu zmanjšano. Prilagoditev je med drugim potrebna, ker državi pripada 286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev od sprva predvidenih. Za tiste projekte, ki so pomembni za okrevanje in odpornost države, bo vlada skušala najti alternativne vire financiranja, so v sredo sporočili z ministrstva.
