Ali lahko mogoče za začetek poveste nekaj o lanskem poslovnem letu, ko vas je prizadela suša in ste imeli zaradi tega velike težave vsi v kmetijstvu?
Za nami je še eno izredno zahtevno leto v zadnjem desetletju. Lani nas je zimsko-spomladanska suša presenetila kot še nikoli doslej glede na to, da so plodovi že začeli obilno cveteti in potem zaradi višje sile predčasno tudi odpadati. Poslovnih rezultatov še nismo objavili zaradi čakanja na rezultate vlade in zakona o suši, ki ga še ni in se je glede te pomoči zavleklo, tako da upamo, da se bo to čimprej zgodilo. Leto je bilo težko, a po drugi strani smo v zadnjem času veliko tudi naredili.
Ko ste omenili pomoč države - za zakon o suši smo slišali, da so iz vlade sporočili, da so v sadjarski panogi prejeli poštene izračune škode, medtem ko drugje ni bilo tako ter da so posredovali napačne podatke, zaradi česar je prišlo do te zamude.
Za druge panoge ne bom nič komentiral, a pri sadjarjih so opravili vse možne nadzore in nesporno se je izkazalo, da je šlo za količinski in kakovostni izpad, kar smo tudi javno izkazali. Dodatni izpad se nam sedaj dogaja v naših hladilnicah, ker je bila letina kot posledica spomladanske suše zelo zahtevna in se je končala še z velikim vročinskim valom poleti. Sedaj vsi sadjarji upamo, da se nam bo kot pridelovalcem pomagalo, ker se seveda proti suši kot taki ne da zavarovati in zaradi tega nismo mogli normalno delovati.
Kako pa ste se se znašli v vašem podjetju, kjer imate v teh težkih časih120 zaposlenih in ali ste lahko računali na kakšne rezerve, ki ste jih imeli za vsak slučaj?
Težko je govoriti o rezervah po takih letinah kot je bila zadnja in vseh težavah, skozi katere smo šli kot podjetje v zadnjem času. Ruski embargo nas je prizadel že leta 2014, vsi pa zadnje leto govorimo samo o rusko-ukrajinski vojni, ki je zadeve samo še poslabšala. Za sektor sadja je omenjeni ruski embargo 2014 drastično spremenil zadeve in nenazadnje smo mi do takrat veliko izvažali v Rusijo ter izgubili ta trg. Še huje pa je bilo, da je Poljska kot največja pridelovalka v Evropski uniji, izgubila svoj glavni izvozni trg. Sprva se je reševalo ta izvoz tudi po črnih kanalih, a ko se je ta zadeva dokončno ustavila, se je razmerje na trgu popolnoma spremenilo. Da ne govorim ponovno o naravnih nesrečah, ki so se nam začele dogajati potem.
Tudi v Evropi so se za vas stvari, kar zadeva politiko, slabšale in se še vedno, kaj pa to pomeni konkretno za vas. Kaj ste lahko sploh storili?
Že takrat smo uvideli, da se zadeve ne bodo spremenile in nenazadnje lahko vidimo, kaj se dogaja na drugih področjih, kar zadeva energetsko krizo, ki je v veliki meri posledica krivde birokratov iz Bruslja. Mi smo vzeli stvari, ki smo jih lahko, v svoje roke in nekje v najtežjem obdobju leta 2018 sprejeli težke odločitve o korenitih spremembah. Začeli smo diverzificirati našo proizvodnjo, kar pomeni, da smo šli iz glavne dejavnosti z jabolkami tudi v ostale sadne vrste. V naši hčerinski družbi Sadjarstvu Ormož smo šli v preusmeritev v ekološko pridelavo in tako imamo tam - kar zadeva ekološko pridelavo - že popolno proizvodnjo. Istega leta smo začeli veliko sodelovanje z lokalnimi pridelovalci zelenjave. Evrosad danes ni več samo največji ponudnik jabolk, ampak sadja, zelenjave in krompirja v Sloveniji. Poleg tega smo se takrat začeli opremljati s sredstvi proti toči, s katerimi smo zaščitili vso pridelavo, vzpostavili velik del namakalno-oroševalnih sistemov, ki so aktivna zaščita proti pozebi in suši ter so največji v državi. V Zahodni Evropi imajo letos s sušo podobne težave, kot smo jih imeli mi lani, a k sreči pri nas še vedno ni tako hudo. Ravno zaradi tega pričakujemo, da bomo kljub neprijaznemu času uspešni tudi v prihodnosti.
Kamenček v tem mozaiku prestrukturiranja, ki ste ga omenili, je bila tudi uspešno odprtje vaše trgovine oz. tržnice leta 2021, ki se je odlično prijela, kajne?
Res je. Evrosadova tržnica ima več pomembnih vidikov. Zagotovo je eden ta, da ponujamo našim strankam sveže blago in to vsak dan, kar je velika dodana vrednost v ponudbi. Na ta način je možna tudi odprodaja izdelkov, ki skozi obstoječe trgovske sisteme ne morejo, v vsakem primeru gre pa za najširšo ponudbo izbora sort jabolk za kupce, ki jih na enem mestune more imeti toliko nobena trgovina. In tudi ostalih izdelkov, nenazadnje je to nekakšen show room (razstavni prostor) za naše stranke, kjer jim pokažemo vse, kar je pri nas možno dobiti. Nenazadnje pa je pomembna ta tržnica za naše manjše pridelovalce lokalnega okolja, s katerimi sodelujemo. Omogočamo jim prostor, kjer lahko na enem mestu ponudijo svoje izdelke, ki zaradi manjšega števila ne pridejo v trgovske sisteme. Tu gre za večplastno zgodbo in z njenim razvojem smo zelo zadovoljni. S tem je tudi distribucija, ki je predvsem vezana na Posavje zapolnjena prek Dolenjske in vse do Ljubljane. S tem iščemo tržno nišo predvsem s ponudbo tistim, ki želijo več lokalno pridelanega sadja in zelenjave, upam si trditi tudi najbolj kakovostne.
Ali lahko kaj ob tem poveste tudi o vaši ekološki usmerjenosti in delovanju v Ormožu ter kakšna je v bistvu sploh razlika med pridelovanjem ekološkega in navadnega sadja in zelenjave glede vložka v proizvodnjo?
Dobro vprašanje, saj poznamo usmeritve, ki jih je Evropska komisija s številkami postavila pred članice, ki pa so praviloma nerealne. Tisti, ki o vsem odloča, je trg in so določene države, kjer jih ekologija sploh ne zanima in tiste, ki jih. Tu so daleč pred ostalimi Avstrija, Nemčija in skandinavske države. Mi smo priložnost za ekološko pridelavo v Ormožu leta 2018 poiskali zaradi specifične lege, da smo se tega sploh lahko lotili. Tam imamo okoli sto hektarjev, kar je med večjimi zemljišči za ta namen v Evropi in leta 2020 smo imeli prvo letino teh pridelkov med 2000 in 2500 tonami na leto. Gre za veliko proizvodnjo, zaradi česar smo začeli tudi z dodatno ponudbo kot je bio jabolčni sok, bio jabolčni džem, krhlji in tako naprej. Ta zadeva se lepo razvija, a ko so ljudje oz. potrošniki postavljeni pred dejstvo gledati na družinski proračun, je seveda stvar prodaje oz. nakupa že vprašljiva. Zato je ta segment omejen in je treba biti bolj objektiven, ko govorimo o nekih 25 odstotkih ekološke pridelave, še posebej v kontekstu predloga Evropske komisije, ki govori o tem, da bi se naj do leta 2030 prepolovila uporaba FSS-jev. To je popolni absurd in neumnost, lahko pa uporabim še kako hujšo besedo.
Kaj bi pomenilo sprejetje takega zakona za Slovenijo?
Katastrofo in tega ne smemo dovoliti. Moramo se zavedati nevarnosti klimatskih sprememb ter čedalje večjega števila bolezni in škodljivcev. Vidite, da so zime take, da vse preživi. Namesto, da bi imeli večji nabor možnosti, imamo čedalje manjšega, že trgovci pa so postavili svojo lestvico zahtev izredno visoko. In potem še katera izmed nevladnih organizacij "dvigne paniko", ko objavi, da so našli ostanke pesticidov v sadju. Pa saj to ni nič spornega, saj gre za varstvo rastlin, nič drugega. Vsa pridelava je v skladu z izjemno strogo zakonodajo in stalnim nadzorom, ki zagotavlja nesporno zdravstveno neoporečnost naših pridelkov.
Torej primerjava z Nizozemsko ni mogoča?
Ne, ne moremo primerjati tega, kar imamo danes v Sloveniji, s tistim kar ima Nizozemska, katere predstavnik v Evropski komisiji zagovarja ta nerealne zahteve. Najprej naj oni naredijo domačo nalogo, kjer svetlobna leta zaostajajo za tistim, kar imamo mi v Sloveniji. Tako glede zastrupljenosti zemlje, uporabe gnojil, fitofarmacevtskih sredstev itd. Da nam, ki imamo manj kot polovico registriranih sredstev od tistih, ki so dovoljena v EU, torej manj kot 250 aktivnih substanc, medtem ko je v EU dovoljenih 500, želijo zdaj še teh 250 dodatno prepoloviti. Skratka, prepovedati nam želijo uporabo kakršnih koli sredstev na vodovarstvenih območjih in območjih Nature 2000, kar je za nas nesprejemljivo. Ta njihov predlog ne sme biti sprejet in potrjen in vesel sem, da je tudi slovenska politika brezpogojno podprla naše poglede, kajti, če se bi to zgodilo, bi našo proizvodnjo v trenutku več kot prepolovili. To bi posledično pomenilo, da bi slovenska pridelana hrana ostala na minimalnih številkah, pri čemer se moramo vsi zavedati, da je naša pridelava ne samo pri sadju in zelenjavi, ampak tudi vsem ostalem, na najvišji svetovni ravni.
|
