Napoved je po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča spodbudna, a tveganja in negotovosti ostajajo, zato so v vladi previdno optimistični.
"Pozitivno je, da je zadnja napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) spodbudnejša od jesenske.
Govorimo o 1,8-odstotni namesto o 1,4-odstotni gospodarski rasti v letošnjem letu," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Boštjančič, ob tem pa opozoril, da kljub temu tveganja ostajajo.
Spomnil je, da se tudi za evropsko gospodarstvo najhujši scenariji očitno ne bodo uresničili. Gospodarski obeti so namreč sodeč po zadnji napovedi Evropske komisije boljši kot jeseni lani, EU bo letos beležila boljšo rast. Tudi Nemčija, ki je najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, naj bi se po napovedih komisije izognila recesiji.
Po ministrovih besedah je spodbudna tudi napoved letošnje inflacije. Ta se bo po napovedih Umarja postopno umirila, a bo v prvih mesecih še visoka. Višje cene storitev in hrane bodo letos še pomembno vplivale na visoko inflacijo, dobra novica pa je, tako Boštjančič, da bo vpliv cen energentov manjši kot preteklo leto.
Minister Boštjančič je sicer na novinarski konferenci znova odgovarjal na vprašanje o izplačilu sredstev iz sklada za okrevanje. Ponovil je, da je Slovenija poslala zahtevek za izplačilo prvega obroka, ta je po njegovih informacijah popoln, zdaj je treba počakati na administrativne postopke Bruslja za izvedbo plačila.
Sredstva po ministrovih zagotovilih niso ogrožena. Rok za izvedbo veh mejnikov in ciljev je leto 2026. O razlogih, zakaj Slovenija pri izplačilu zaostaja, bo v prihodnjih tednih še veliko povedanega, saj bosta na to temo potekali seji odbora DZ za finance in komisije DZ za nadzor javnih financ. "Gre za vrsto razlogov, tičijo pa v nerealnih predpostavkah v času, ko se je ta načrt delal," je pojasnil.
