Kot pravi direktor Miran Božič, je pridelava mleka v alpskem območju bistveno težja kot drugje, mlekarna, ki se je z odločitvijo za odkup zgolj posoškega mleka samoomejila, pa je tudi zato po njegovem zelo posebna.
"Lahko rečem, da je Mlekarna Planika v nekem smislu v slovenskem prostoru, morda pa tudi širše, posebna mlekarna. Smo na alpskem območju, kjer je pridelava mleka bistveno težja kot marsikje drugje, sploh pa v Sloveniji," je za STA dejal Božič, ki je vodenje Mlekarne Planika prevzel sredi lanskega leta, pred tem pa je v mlekarni devet let vodil komercialo.
Mlekarna po njegovih besedah odkupuje in predeluje le posoško mleko. "Na ta način smo se nekako samoomejili in smo vezani na količino mleka, ki ga posoški kmetje pridelajo," je pojasnil in dodal, da letne količine nanesejo približno sedem milijonov litrov.
Večina mleka je pridelana v Posočju, le manjši delež prihaja s Cerkljanskega, tamkajšnji kmetje pa spadajo v Kmetijsko zadrugo Idrija. "Vendar že mnoga desetletja tradicionalno gravitirajo na našo mlekarno v Kobaridu," je povedal.
Količina pridelanega in predelanega mleka je konstantna, nihanja v pozitivno ali negativno stran so le med tremi in petimi odstotki, odvisno od posameznega leta, je dejal Božič. "Izjema je bilo le lansko leto, ko je Tolminsko prizadela ekstremna suša. Prva košnja je bila konec aprila ali v začetku maja, potem pa praktično nič do septembra. Zato smo tudi v mlekarni v poletnih mesecih odkupili precej manj mleka," je pojasnil.
Količinsko je to predstavljalo 15 odstotkov manj mleka. "In tudi po jesenskem deževju se odkupljene količine mleka še vedno niso vrnile na normalne, zato smo še vedno pod letnim povprečjem. Upamo pa, da se bomo letos ob dobri krmi, če Tolminske ne bo spet prizadela podobna suša kot lani, spet vrnili na prejšnje količine mleka," je napovedal.
Prav zaradi suše je nekaj kmetov zmanjšalo svoje črede, vendar zmanjšanje po Božičevih besedah ni tako veliko. Sicer pa se tudi na Tolminskem soočajo s problematiko opuščanja kmetovanja. Spodbudno je, tako Božič, da je nekaj mladih kmetov kljub temu pripravljenih stalež živine še povečevati in investirati. "Računamo torej, da bo dolgoročno prireja mleka na Tolminskem ostala na ravni zadnjih let," je ocenil.
Glede na spreminjaje klimatskih razmer bo treba v prihodnje po Božičevih besedah prilagoditi tudi kmetijstvo. "V kmetijskih panogah, kjer je mogoče namakanje ali je pridelava omogočena v zaprtih prostorih, obstajajo neke rešitve. Drugače pa bo to na nekih višinskih, živinorejskih kmetijah, kjer pašnikov zagotovo ne bomo namakali. Če se bodo take suše nadaljevale, bo treba poskrbeti, da si bodo kmetje iz kakšnega drugega, bližnjega okolja priskrbeli nadomestno krmo, da bodo njihove črede lahko ostale."
Mlekarna Planika ima tudi lastno posestvo v Bovcu s približno 180 glavami živine, med njimi je 100 krav molznic. Ob skoraj 100-odstotnem izpadu košnje v lanskem poletju je morala dokupiti velike količine krme in tako deli isto usodo kmetov na tem območju.
"Ker pa je naše posestvo ekološko, smo morali dokupiti ekološko krmo, kar pa je še nekoliko težje kot pri navadni krmi. Tudi cena ekološke krme je bistveno večja, kar je bilo poleg rasti ostalih stroškov za mlekarno in tudi za tolminske kmete pravzaprav največji problem," je dejal Božič.
Mlekarna Planika je sicer v stoodstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, ta pa je v lasti tolminskih kmetov. Na ta način je zaščitena pred morebitnim sovražnim ali kakšnim drugačnim prevzemom, je še povedal prvi mož družbe.
