Trgovske verige so v Sloveniji različno uspešne, a ena v vsem obdobju od osamosvojitve po uspešnosti še posebej izstopa. Jagros d.o.o. ima sedež v Rogaški Slatini, njihovih 41 trgovin pa je (zaenkrat) samo v severovzhodnem delu države, kar pa ne pomeni, da se že v prihodnosti ne bodo preselili tudi na ljubljansko stran Trojan.
Ali lahko za začetek predstavite novi Center Jager v Celju?
V sklopu objekta, ki se razprostira na skupno 22.000 kvadratnih metrih ima Center Jager veliko ponudbo živil, tekstila in tehnike. Samo na oddelku živil je več kot 25.000 izdelkov. To je naša 41. poslovalnica. Center je bil zgrajen z lastno gradbeno ekipo in s poudarkom na energijski varčnosti in čim manjšim vplivom na okolje.
Do otvoritve je prišlo s precejšnjo zamudo. Zakaj?
Zaradi birokracije. Z glavo skozi zid se ne da in mi smo se trudili, da bi šlo vse skupaj veliko hitreje. Postopki pa so šli počasi. Ko rušiš in gradiš nekaj na novo je vedno težje kot pa če enostavno začneš graditi na novo. Potrebovali smo gradbeno dovoljenje za rušenje pa spremembo prostorskega načrta in dovoljenje,ker je bila tu prej proizvodna dejavnost in smo jo morali spremeniti v trgovinsko. Nato je trajalo še, da smo dobili prometno dovoljenje za našo idejo za krožišče, ki smo ga sami tudi financirali v višini 600.000 evrov. Vse to smo zgradili z lastno gradbeno ekipo.
Težave z birokracijo so imeli in imajo tudi drugod, npr. Sparova stomilijonska investicija v ljubljanski Šiški...?
Seveda. Povsod so podobne težave. Idejo in lokacijo smo imeli že dolgo izbrano. Vztrajali smo na tem, da je to ravno tukaj. Glavni problem so bili soglasodajalci. Arso in vsi ostali potrebujejo preveč časa in bi vse skupaj moralo potekati veliko hitreje. Za postopke, ki bi jih lahko rešili v enem tednu, oni potrebujejo cel mesec.
Mogoče bo z novo vlado drugače, ko se ravno meniva o politiki. Pred kratkim je bilo ter je še vedno med podjetniki kar precej strahu glede napovedanih višjih davkov. Kaj si mislite o tem?
Škoda je, da tako javno govorijo. Ne vem zakaj nas večina medijev o tem sploh straši, a po drugi strani mi je jasno, da je preplašene ljudi lažje voditi kot tiste, ki so samostojni in ki mislijo s svojo glavo. Tisti, ki se bojijo so bolj vodljivi. Precej je neresnic. Slovenija si zasluži pravo vlado. Vedno pravim in poudarjam. Vse je v vodenju. V vsakem poslu je tako in očitno se nismo naučili veliko iz primerov Merkurja, Mercatorja…
Kako pa gledate na životarjenje Mercatorja in tudi težave Tuša kot (nekdaj) dveh največjih slovenskih trgovcev ter na konkurenco nasploh?
Kolikor razumem vse, kar se dogaja je, vsaj po mojem, največji problem ravno vodenje. Tudi nazadnje na primeru Gorenja. Žalostno za Slovenijo je to. Na bankah je višek denarja in tudi obresti so nizke. Res ne razumem, da ne moremo Slovenci pametno voditi naših največjih podjetij. Ko se je prodajal Mercator sem javno povedal, da njihovih težav ne razumem, saj so imeli vedno in imajo boljše pogoje kot mi. Pa se mi stalno razvijamo in napredujemo, oni pa ne.Zakaj ne bi Mercator posloval uspešno? Ni banke, ki ne bi dala kredita na 10 let, če si sposoben mesečno plačevati. Spet poudarjam, da je problem vodenje! Podobno je ko gre za operacijo v bolnišnicah. Če kirurg ne ve kaj narediti in odreže napačen organ, tkivo ali karkoli že, bo pacient adijo. Enako velja za podjetništvo in politiko. Če tisti, ki je na čelu in vodi, ne ve kaj dela, ni rezultatov!
Znano je, da je vedno manj malih trgovcev in je njihov tržni delež zaradi velikih verig vedno manjši ter se zato številni zapirajo. Za vas lahko prej rečemo, da ste veliki, a nekoč ste bili tudi vi mali trgovec, kajne?
Smo veliko podjetje, a se ne štejemo še med velike trgovce. Res je, da je malim trgovcem težko. Tudi zaradi miselnosti potrošnikov, ki napačno menijo, da v mali trgovini lahko kupujejo le malo in imajo male košarice, v velikih pa velike čeravno je to enako. Taki smo ljudje in ko dobimo določene navade te ostanejo tudi če so slabe.
Kako se spominjate vaših začetkov leta 1989?
Prej sem delal najprej na Petrolu, kjer sem bil 15 let in sem se tam marsikaj naučil, pa 5,6 let na Hmezadu in potem je dozorela odločitev, da se z družino lotimo trgovinske dejavnosti. Za prvo trgovino na 200 m2 nisem imel kredita, ker nam ga niso hoteli dati, imeli smo kmetijo in varčevali markice. V "štumfu” (smeh). Delali smo z gotovino. Šele kasneje smo s širjenjem dobili tudi kredite. Ko smo začenjali s trgovino smo pač morali ponuditi tisto česar ni bilo. Niše. Ampak bil je problem to nabaviti, ker tega enostavno pri nas ni bilo in res ni bilo enostavno. Na začetku me je to, ko ni bilo blaga motilo, saj sem moral po kavo in vse ostalo v tujino. V Avstrijo, Italijo…
Od takrat, ko ste začeli z majhno trgovino v Rogaški Slatini je minilo že 29 let in če rečeva skromno, ste dosegli kar veliko.Koliko časa boste še na čelu in ali mogoče nameravate prodati uspešno blagovno znamko, ki jo krasi poseben logo?
V logotipu obrnjeni črki J predstavljata trgovca in potrošnika,ki gresta z roko v roki. Poslovnega modela ne menjamo, bo pa ta v prihodnosti odvisen od mojega naslednika, saj sem že zdavnaj izpolnil pogoje za upokojitev. Prodaja bi prišla v poštev samo, če ne bi bilo volje med družbeniki, saj obstaja velika čustvena navezanost na naše družinsko podjetje.
Družbeniki so sinovi: Aleš (tehnika), Boštjan (nabava) in marketing), Miha (informatik) in bivša žena Marija. Kdo bo za vami prevzel vajeti v podjetju, ki v naslednjem letu beleži 30-letnico poslovanja?
Nismo se še dogovorili. Letos bo rast prihodkov manjša in je v prvih šestih mesecih petodstotna, a do konca leta se bo rezultat tudi zahvaljujoč zadnjemu odprtju še popravil.
Vaše trgovine s sloganom: "Vedno poceni" so očitno dovolj kvalitetne in poceni, da vas imajo kupci radi in sodeč po tem kako so vas pozdravljali ob otvoritvi Centra Jager v Celju, tudi vaši zaposleni in dobavitelji?
Podjetje ima 670 zaposlenih. Samo letos smo jih zaposlili 120.V prvih šestih mesecih letošnjega leta beležimo več kot petodstotno rast poslovanja, ki bo do konca leta z odprtjem novega centra v Celju seveda še večja. Prihodke od prodaje je podjetje glede na leto 2016 povečalo za dobrih 11 odstotkov, na 122,5 milijonov evrov, na splošno pa kar za 12 milijonov evrov.
Kakšni so načrti za naprej in kdaj boste odprli trgovino na drugi strani Trojan?
Sedaj nameravamo graditi predvsem nov logistični center za katerega še izbiramo najboljšo lokacijo, ki pa bo v vsakem primeru nekje blizu avtoceste. To se mora zgoditi v treh do petih letih. Po selitvi našega osrednjega skladišča, ki je zdaj v Mestinju nam bo lažje. Še prej pa lahko pričakujemo mogoče res tudi prvo trgovino bližje Ljubljani, mogoče v Domžalah, kjer imamo že ogledane parcele.
Katerega blaga pa prodate v vaših živilskih trgovinah največ. V Sparu in Mercatorju pravijo, da banan?
Cigarete niso živila, a največ se v tej blagovni skupini proda tobačnih izdelkov., nato sledijo jabolka, ki mislim, da pri nas pri prodaji živil vodijo pred bananami (smeh).
Koliko pa dejansko daste na slovensko blago in dobavitelje ter kateri so tisti s katerimi najbolj sodelujete?
S tobačno, potem šele pridejo na vrsto mlečna ter ostale industrije
Kaj menite o novem zakonu, ki odreja nedeljsko in delo ob praznikih za katerega ste se odločili in dogovorili?
Je že prav tako, a zato se nismo odločili mi ampak sindikati. Dobivali smo se nekajkrat na Trgovinski zbornici, a brez pravega učinka in dvomim, da je ta kolektivna pogodba prava, je pa boljša kot prej. Zdaj je dodatek k tej pogodbi kriminalen.
Torej vam ni všeč, da morate zaposlene plačevati 100% več ob nedeljah in da morajo imeti več prostih dni?
Če je za vse enako je to v redu in se s tem strinjam. Narobe pa je to, da lahko dela Petrol npr. neovirano in obratuje. Če delujemo na enakem trgu, moramo imeti enake pogoje. To je napaka in izjema, kar ni v redu.Gre za družbeno napako bi rekel, saj je npr. Petrol s svojimi prodajalnami avtomatsko v prednosti pred nami.
| 8 milijonov evrov za največji trgovski center v Celju Z glavo družinskega trgovskega podjetje Jagros d. o. o. smo se pogovarjali 12.septembra, dan pred odprtjem največjega Centra Jager v Celju, na Dečkovi cesti in sicer na mestu bivše tovarne Aero Celje. Investicija je bila vredna cca. 8 milijonov evrov, samo za krožišče pred trgovino pa je družina Jager namenila 600.000 evrov. V prihodnjem letu nameravajo odpreti še enega ali dva centra. Njihovi delavci so zadovoljni. Bilance kažejo, da so bile bruto plače zaposlenih v Jagrosu, ki jih je 670, lani v povprečju glede na predlanske višje za štiri odstotke, povprečna plača je znašala 1291 evrov. |
