V Sloveniji je stopnja samooskrbe z zelenjavo v letu 2024 znašala zgolj 37 %, kar pomeni, da smo uvozili več kot polovico naših potreb po zelenjavi.
Glavni dejavniki, ki vplivajo na pridelek, so neugodne vremenske razmere, ki pa jih lahko učinkovito omilimo z uporabo zavarovanih prostorov, kot so visokotehnološki sodobni rastlinjaki. Pridelava v rastlinjakih omogoča stabilnejšo in predvidljivo pridelavo ne glede na vreme, podaljšanje rastne sezone in več pridelovalnih ciklusov, optimalno izkoriščanje virov (vode, hranil) in zmanjšanje rabe zaščitnih sredstev.
»Za doseganje popolne samooskrbe s ključnimi zelenjadnicami, kot so paradižnik, solata, paprika, kumare, bučke, jajčevci in jagode, bi v Sloveniji potrebovali le 25 do 30 dodatnih hektarjev sodobnih rastlinjakov«, je poudaril Kristjan Magdič, predsednik Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. »Za to bi v treh letih potrebovali okvirno 100 milijonov evrov.«
Pri tem je poudaril, da je pomembna tudi pridelava v tleh, kjer se lahko prideluje ostale vrste zelenjadnic, ki se jih v sodobnih visokotehnoloških rastlinjakih ne da pridelati. Opozoril je, da omejitev zgornje meje dovoljenih podpor v višini 800.000 evrov v trenutni finančni perspektivi omejuje izgradnjo sodobnih visokotehnoloških rastlinjakov, saj znašajo tovrstne investicije več milijonov evrov. »Pri kreiranju ukrepov in dodeljevanju finančnih podpor v prihodnji perspektivi skupne kmetijske politike moramo zato poiskati ustrezne kompromisne rešitve, ki bodo podprle oba načina pridelave in tako zagotovile kakovostno zelenjavo za slovenskega potrošnika,« je zaključil.
Da bi spodbudili pridelavo v zavarovanih prostorih, predstavili možnosti financiranja in sistemskih podpor za postavitev rastlinjakov in kakšni so dolgoročni cilji države za razvoj zelenjadarskega sektorja so bile glavne teme okrogle mize z naslovom: »Ali lahko dosežemo 100% samooskrbo z zelenjavo«, ki je potekala v okviru posveta.
Udeleženci okrogle mize: Simona Vrevc z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Branko Ravnik, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Lea Žnidarič z zelenjadarske kmetije Lesarovi in Kristjan Magdič iz podjetja Paradajz so izpostavili ključne izzive povezane z nizko samooskrbo zelenjave in pomanjkanjem zavarovanih prostorov za pridelavo zelenjave.
Naslovili so problematiko nepoštenih praks v verigi preskrbe z zelenjavo glede porekla in predvsem kako le-te odpraviti in zagotoviti pravičnejši položaj pridelovalcev. Pridelovalci so izpostavili potrebo po tehnološkem napredku in boljši izmenjavi znanj med pridelovalci ter med pridelovalci in stroko.
Vir/Foto: Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS
