Samooskrba je po zagotovilih kmetijskega ministrstva prednostna naloga

Slovenija

02.02.2026

Samooskrba je ena prednostnih nalog vlade, zagotavljajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, potem ko je več organizacij v pismu izrazilo zaskrbljenost nad nizko stopnjo samooskrbe Slovenije pri zelenjavi, sadju in krompirju. Kot so dodali, so v ta namen pripravili zakonodajne spremembe za sodobno kmetijstvo.

Odziv iz MKGP na napoved protesta kmetijskih organizacij

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) z razočaranjem spremlja ponovne pozive kmetijskih organizacij v medijih in na družbenih omrežjih k protestom. MKGP poudarja, da si celoten mandat prizadeva za iskanje rešitev za celotno prehransko verigo in ob tem z vsemi deležniki vodi konstanten dialog. MKGP je na protestne zahteve kmetov odgovoril s strokovnimi argumenti in jih hkrati pozval na sestanek v petek, 6. februarja. Zagovarjajo spoštljiv dialog.

Nova zakonodaja bo po navedbah ministrstva okrepila trajnost in odpornost kmetijskega sektorja ter omogočila njegovo prilagajanje podnebnim, tehnološkim in geopolitičnim izzivom. Z zakonodajnim svežnjem, kot trdi ministrstvo, država prvič celovito obravnava prehranski sistem kot steber nacionalne varnosti in suverenosti ter postavlja temelje za razvoj sodobnega, inovativnega in mladim privlačnega kmetijstva.

S svežnjem namerava ministrstvo posodobiti pravni okvir za učinkovitejše odzivanje na podnebne spremembe, pridelovalce pa z digitalizacijo in tehnološkim razvojem razbremeniti administrativnih bremen ter spodbuditi trajnostno pridelavo lokalne hrane. Posodobljen zakon o kmetijskih zemljiščih naj bi trajno zavaroval najboljša kmetijska zemljišča pred pozidavo ter poenostavil postopke za gradnjo rastlinjakov in namakalnih sistemov, ki so ključni za večjo samooskrbo s sadjem in zelenjavo.

Poudarek zakonodaje je na krepitvi lokalnih prehranskih verig, ki potrošnikom zagotavljajo dostop do lokalne in zdrave hrane, pridelovalcem pa stabilen odkup po primerljivih cenah. Z zakonom o hrani ministrstvo uvaja označevanje živil slovenskega porekla s slovensko zastavico ter, kot navaja, ohranja visok delež lokalnih in ekoloških živil v javnih zavodih.

Na področju dobrobiti živali zakon o zaščiti živali določa višje standarde, med drugim prepoved reje kokoši v kletkah ter kastracije pujskov brez anestezije in analgezije. Z zakonom se spodbujajo naložbe v nadstandardne hleve, uvaja pa se tudi certifikat zlati standard dobrobiti živali, so poudarili.

Ministrstvo dodaja, da dodatno podpira pridelavo sadja in zelenjave z neposrednimi plačili, naložbami v namakalne sisteme ter ukrepi protipozebne in protislanske zaščite. V pripravi je tudi poseben razpis za trajne nasade.

Ukrepi so del strateškega dokumenta Vizija Naše kmetijstvo in hrana 2040, ki bo po navedbah ministrstva opredelil dolgoročno usmeritev razvoja kmetijsko-prehranskega sistema z namenom zagotavljanja dostopne, kakovostne in varne hrane ter prehranske varnosti države. Pri njegovem oblikovanju sodelujejo številni deležniki, so zapisali pri ministrstvu.

Nadaljujejo tudi promocijske aktivnosti za spodbujanje potrošnje lokalnih in ekoloških živil ter ozaveščanje o pomenu trajnostnega kmetijstva. Po navedbah ministrstva gre za dolgoročen in sistemski proces, ki zahteva usklajeno delovanje vseh deležnikov ter jasno razvojno vizijo.

Med podpisniki pisma so bile organizacije Umanotera, Zveza potrošnikov Slovenije, Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni ter Greenpeace v Sloveniji.