Predlog uredbe naj bi podaljšal regulacijo za naftne derivate za naslednje enoletno obdobje, pri čemer naj bi po novem te omejitve veljale za vse bencinske servise, ne samo za tiste zunaj hitrih cest in avtocest, hkrati pa se podjetjem ukinja tudi povračilo stroškov za namešavanje biokomponent v fosilna goriva.
To pomeni še dodatno poslabševanje poslovnega okolja za trgovce. Predsednica TZS mag. Mariča Lah je ob obravnavi predlaganega besedila Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov na zadnji seji Sveta za cene, ki je posvetovalno telo ministra za gospodarstvo, opozorila, da gre pri predlagani uredbi za nezakonit ukrep. Po njenih besedah je uredba nezakonita v delu, ki določa obvezno namešavanje biokomponent v fosilna goriva, brez ustreznega nadomestila, prav tako pa ni skladna z Zakonom o kontroli cen, saj vlada ni izpolnila zakonsko predpisanih pogojev za takšen poseg na trg.
Trenutno veljavna regulirana marža znaša nekaj več kot devet centov na liter, kar je vsaj dvakrat manj od povprečne marže v DČ EU in v sosednjih državah. Na osnovi predloga uredbe, ki je bil obravnavan na Svetu za cene, naj bi se sicer formalno ohranilo sedanji nivo marže, vendar pa se bodo zaradi ukinitve povračil za delež biokomponent, ki jih je potrebno namešavati, povišali stroški distributerjem, in sicer za tri cente pri bencinu in za pet centov pri dizlu. S tem pa se bo dejansko višina marže znižala, kar je nesprejemljivo.
Takšna ureditev naj bi po novem veljala za vse bencinske servise, vključno z bencinskimi servisi ob hitrih cestah in avtocestah, ki pa poslujejo z višjimi stroški poslovanja zaradi 24 urnega obratovanja, nadomestil DARS-u, itd.
Uvedba takšnega ukrepa bi zato zahtevala najmanj temeljito analizo trga, vključno z vsemi predvidenimi posledicami. Lahko rečemo, da gre v tem primeru za načrtno in prikrito
zmanjševanje prihodkov trgovcev v času, ko so njihovi stroški poslovanja višji kot kadarkoli prej (višji obratovalni stroški, vključno z visokimi stroški dela).
Poleg tega se ob tem napovedanem ukrepu vlade upravičeno pojavlja bojazen, da bodo črpalke zaradi višjih stroškov poslovanja, zlasti na podeželju in v odročnejših krajih, primorane zapreti svoja vrata. Posledično se bo zmanjšalo število zaposlitev, ljudje bodo ostali brez oskrbe z gorivom in drugimi dobrinami/storitvami, kar bo za odročne kraje še dodatna velika težava. Ne moremo tudi mimo vprašanja, kako bo Slovenija, ki se je zavezala zelenemu prehodu, uresničevala »zelene« zaveze v prihodnosti. Zeleni prehod je namreč povezan s točno določenimi okoljskimi cilji, ki bodo zaradi ukinitve nadomestil za biokomponente ostali le črka na papirju, posledice takšnih odločitev pa bodo nosila naftna podjetja, nenazadnje pa tudi naše prihodnje generacije.
Vsled navedenemu pozivamo vlado, da sprejemanje ukrepov temelji na zakonitosti, preglednosti in dialogu z vsemi deležniki. Le uravnotežene rešitve bodo hkrati varovale interese potrošnikov, spoštovale tržno logiko in omogočale trgovcem pogoje za njihovo stabilno in trajnostno poslovanje.
