Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je uporabo oznake »slovenska zastavica« uredilo v predlogu Pravilnika o uporabi oznake z grafično podobo zastave Republike Slovenije pri označevanju kmetijskih proizvodov in živil iz shem kakovosti, ki bo predvidoma sprejet v prvi polovici leta 2026 na podlagi 36. člena novega Zakona o hrani.
Kaj prinaša predlog novega pravilnika?
Predlog pravilnika določa, kdo bo upravičen do uporabe oznake »slovenska zastavica« ter način njene uporabe na embalaži, etiketi in pri oglaševanju. Do uporabe bodo upravičeni proizvajalci, ki so za svoje proizvode od pooblaščene organizacije za kontrolo in certificiranje prejeli certifikat za eno izmed naslednjih shem kakovosti: - Izbrana kakovost – Slovenija (z navedbo države pridelave in predelave) - Integrirani kmetijski proizvod ali živilo - Ekološki kmetijski proizvod ali živilo - Zaščitena označba porekla - Višja kakovost - Zlati standard dobrobiti - Neobvezne navedbe kakovosti (npr. gorski proizvod)
Pomen oznake za potrošnike in gospodarstvo
Slovenija ima 12 proizvodov z zaščiteno označbo porekla (na primer Nanoški sir, Bovški sir, Piranska sol, Kraški med ...), 13 z zaščiteno geografsko označbo (Kranjska klobasa, Kraški pršut, Štajersko prekmursko bučno olje in drugi) ter številne druge, ki so pridobili zgoraj navedene certifikate. Z uvedbo jasno prepoznavne oznake »slovenska zastavica« bodo potrošniki lažje prepoznali izdelke, ki izpolnjujejo stroge kakovostne standarde in so slovenskega porekla, »od polja do mize oziroma od hleva do vilic«.
Predlog pravilnika določa, da bo oznaka na embalaži jasno vidna, nameščena v neposredni bližini nacionalnega znaka ali simbola EU za sheme kakovosti, v razmerju ena proti ena glede na višino grafičnega dela teh znakov. Oznaka se lahko uporabi tudi pri oglaševanju, na trgovskih policah ter na tiskanih in digitalnih komunikacijskih gradivih.
Korak do večje preglednosti in krepitve zaupanja s strani potrošnikov
Čeprav oznaka »slovenska zastavica« z grafično podobo zastave Republike Slovenije ali grba Republike Slovenije prihaja šele po 25 letih nenehnega opozarjanja in aktivnega zagovorništva takšne rešitve, ki bo z jasno, enotno in prepoznavno oznako poudarila kakovostno domače poreklo, na TZS pozdravljamo odločitev pristojnih, ki so vendarle prepoznali vrednost tega predloga. Takšno rešitev že dolga leta poznajo v državah
članicah EU, tudi v naši soseščini, in je med potrošniki dobro prepoznavna in tudi dobro
sprejeta.
Ocenjujemo, da je slovenska zastavica na živilih ključen korak k večji preglednosti na trgu in h krepitvi zaupanja potrošnikov v slovensko pridelavo kot tudi prehransko industrijo. Dolga leta smo poudarjali, da slovenski potrošniki upravičeno pričakujejo, da je tisto, kar je označeno kot slovensko, tudi v celoti slovenskega porekla. S sprejemom predlaganega novega pravilnika se bodo ta pričakovanja končno uresničila v enotni, pravno urejeni in vizualno prepoznavni oznaki.
Na TZS zato spodbujamo vse pridelovalce in proizvajalce, ki izpolnjujejo predpisane pogoje iz zgoraj navedenih shem kakovost, da čim prej po sprejemu tega pravilnika pristopijo k uporabi oznake in s tem prispevajo k prepoznavnosti slovenskih kakovostnih živil na domačem in tujih trgih. Čim prejšnjega sprejema tega nacionalnega predpisa pa si želijo tudi trgovci, pri katerih boste lahko, upamo, da še pred letošnjim poletjem, na trgovskih policah zasledili novo oznako »slovenska zastavica«, ki vas bo še posebej opozarjala na slovenske kmetijske proizvode in živila iz shem kakovosti.
