Po rahli rasti prihodkov ob koncu leta 2025 se je trend v trgovini na drobno v prvih dveh mesecih letos obrnil, tako da so bili prihodki februarja medletno nižji za 3,5 odstotka, medtem ko bili v EU v povprečju višji za 1,3 odstotka, so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v zbornici. "To kaže, da se je potrošnja ponovno začela precej umirjati," so navedli.K upadu prihodkov po njihovih besedah največ prispeva padec v trgovini z živili. Prihodki v tem segmentu so se znižali za 4,6 odstotka, kar naj bi bilo precej nenavadno, saj gre za del potrošnje, ki je običajno stabilnejši. Do tega je prišlo kljub občutnemu dvigu minimalne plače, ki običajno pomeni večjo, ne pa manjšo potrošnjo, so opozorili. "Pri tem ne gre za širši evropski trend, ampak za specifično slovensko gibanje," so zaskrbljeni.
"Eden ključnih razlogov za upad prihodkov ostaja poslabšana konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja, ki je povezana tudi z visoko obdavčitvijo dela. Odliv kupne moči v sosednje države je še naprej močno prisoten, pri čemer pomembno vlogo igra davčna politika. Stroški dela v trgovini so v Sloveniji že nad povprečjem EU, med sosednjimi državami pa so višji le v Avstriji," so povzeli.
V tej luči so vnovič izpostavili pomen znižanja DDV na nekatera osnovna živila na 4,5 odstotka. Takšen ukrep po njihovi oceni ne bi smel biti omejen le na krizne razmere, ampak bi moral postati trajnejši, so prepričani.
V zvezi s pomislekom, da bi morebitno znižanje DDV ostalo v maržah trgovcev, so poudarili, da obstoječi regulatorni mehanizmi, kot so popis zalog ob spremembi davčnih stopenj in sistem davčnih blagajn, omogočajo učinkovit nadzor nad prenosom davčne spremembe v cene. "Znižanje DDV bi neposredno vplivalo na kupno moč potrošnikov in zmanjšalo odliv v sosednje države," verjamejo.
Težav z dobavami izdelkov kot posledicami krize na Bližnjem vzhodu še ne beležijo. Prav tako se posledice naftne krize še ne zrcalijo v višjih cenah izdelkov na prodajnih policah.
"Kljub temu pa pričakujemo, da bodo dobavitelji trgovcem v naslednjih mesecih posredovali tudi nove predloge cenikov zaradi višjih cen energentov, transporta, embalaže, gnojil, pri čemer pa se bo to odrazilo tudi v cenah izdelkov na prodajnih policah z eno- do dvomesečnim zamikom, saj običajno po prejemu predlogov višjih cenikov sledijo pogajanja med trgovci in njihovimi dobavitelji," so napovedali.
V luči povedanega so pozvali k takojšnjim in celovitim interventnim ukrepom, ki da morajo vključevati fleksibilnejši sistem oblikovanja cen naftnih derivatov, znižanje dajatev na kmečko nafto, zadržanje DDV pri naftnih derivatih v absolutnem znesku ter povečanje vračila trošarine avtoprevoznikom in skrajšanje intervala plačila.
"Analiza podatkov nedvoumno potrjuje, da slovenski potrošniki in podjetja ne trpijo zaradi pomanjkanja volje, temveč zaradi neustrezne podpore. Dokler bo davčno okolje ostajalo med najbolj obremenjenimi v regiji in dokler regulatorni mehanizmi ne bodo sledili dinamičnim tržnim razmeram, bo Slovenija nadaljevala z izgubljanjem kupne moči v sosednje države, kar je potrebno čim prej zajeziti," so sklenili.
Vir: sta
Foto: Arhiv Instore
