Na TZS (Trgovinski zbornici Slovenije) za razpravo o obdavčitvi energentov

Slovenija

05.06.2025

Iz TZS so na medije naslovili poročilo za javnost na temo oblikovanja cen naftnih derivatov.

Končna cena goriv po opozorilih TZS poleg regulacije vključuje tudi druge pomembne dejavnike, med katerimi ima trošarina, ki jo pobere država, ključno vlogo. Ta je med najvišjimi med sosednjimi državami, medtem ko so marže naftnih trgovcev primerjalno najnižje v EU, so poudarili in pozvali k premišljeni razpravi o obdavčitvi energentov.

"Ministrstvo skuša naftne trgovce prikazati kot tiste, ki so oziroma bi bili, če država cen ne bi regulirala, odgovorni za visoke cene. Istočasno pa država naftnim trgovcem najbolj reže marže. Slovenske marže so primerjalno najnižje v EU in so kot take nevzdržne. Marža pri bencinu znaša le okoli polovico povprečne marže v EU, pri dizlu pa manj kot tretjino," so zapisali.

Kako bi potrošniki pri 50-litrskem rezervoarju lahko prihranili še veliko več, če 
ne bi država višala trošarin 

Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) se odziva na objavo Ministrstva za okolje, podnebje 
in energijo (MOPE) z dne 2. junija 2025, v kateri je navedeno, da naj bi povprečni 
potrošnik ob trenutni regulaciji cen pri 1.000 litrih kurilnega olja prihranil približno 104 
evre oziroma nekaj več kot 5 evrov pri običajnem 50-litrskem rezervoarju. 
Takšne trditve so zavajajoče in nekorektne do trgovcev z naftnimi derivati, saj 
javnost  napeljujejo na razmišljanje, da so cene višje izključno zaradi marž trgovcev in 
da država z regulacijo skrbi za nižje cene naftnih derivatov. Pri tem pa so na MOPE 
»pozabili« povedati, da največji delež vzame prav država. Končna cena goriv 
namreč poleg regulacije vključuje tudi druge pomembne dejavnike, med katerimi ima 
prav trošarina ključno vlogo. Gre za dajatev, ki se oblikuje na nacionalni ravni in ima 
neposreden vpliv na ceno, ki jo plača potrošnik. Trošarine, ki so torej pomemben delež, 
ki gre od prodanega goriva državi, pa so v Sloveniji najvišje (!) med našimi sosedami. 

Konkretna primerjava za 50-litrski rezervoar: 

Pri dizlu slovenski potrošniki plačajo 3,41 EUR več trošarine na 50-litrski rezervoar v 
primerjavi s povprečjem sosednjih držav. Pri bencinu je razlika 1,69 EUR več na 50
litrski rezervoar. 

Trošarine 2025 (EUR/liter): 
● Dizel: Slovenija 0,459 | Povprečje sosedov 0,391 
● Bencin: Slovenija 0,496 | Povprečje sosedov 0,463 

Če primerjamo te vrednosti ugotovimo, da je povprečna trošarina med sosednjimi 
državami približno 12 % oziroma 5 centov na liter nižja od slovenske. Pri 50-litrskem 
rezervoarju to pomeni približno 2,6 evra razlike, zgolj na račun višje trošarine. 
Poleg tega podatki kažejo, da so se v zadnjih dveh letih vsi davki in dajatve na gorivo 
znatno povečali. Skupna davčna obremenitev (trošarine + okoljske dajatve + prispevki) 
se je od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2024 pri dizlu in bencinu povečala za skoraj 
22 centov na liter. Ko se osnova za obdavčitev poveča, je višji tudi 22-odstotni DDV, ki 
se obračuna tudi na trošarine in okoljske dajatve. Gre torej za »davek na davek«. 
Na Trgovinski zbornici Slovenije menimo, da je za celovito razumevanje gibanja cen 
goriv koristno upoštevati tudi strukturo dajatev, med katerimi torej trošarine zavzemajo 
pomembno mesto. Na ta način se lahko v prihodnje vodijo premišljene razprave o 
obdavčitvi energentov, ki bodo uravnoteženo upoštevale tako proračunske kot 
potrošniške in gospodarske vidike. 

Pri tem pa želimo na Trgovinski zbornici Slovenije še dodatno izpostaviti nekorektnost 
te izjave. Medtem ko skuša MOPE naftne trgovce prikazati kot tiste, ki so oziroma bi 
bili, če država cen ne bi regulirala, odgovorni za visoke cene, istočasno naftnim 
trgovcem najbolj »reže« marže. Slovenske marže so primerjalno najnižje v EU in 
so kot take nevzdržne, marža pri bencinu znaša le okoli polovice (!) povprečne 
marže v EU, pri dizlu pa manj kot tretjino

 Vir: TZS

Foto: Arhiv Instore