Dogodek je bil posvečen predstavitvi uspešnih primerov implementacije modelov krožnega gospodarstva v sektorjih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, energetike, transporta in logistike v celotni regiji, svoje aktivnosti v podporo podjetjem pa so predstavili tudi predstavniki slovenskih poslovnih klubov, katerih aktivnosti že vrsto let sofinancira in koordinira Spirit Slovenija.
Na dogodku z naslovom "Skočite dlje – v krožno gospodarstvo", je bilo več kot 100 udeležencev, ki so izkoristili priložnost za mreženje, izmenjavo izkušenj in vzpostavljanje novih poslovnih povezav, njihovi odzivi so zelo pozitivni.
»Poslovni forum je ponovno potrdil pomembno vlogo slovenskih poslovnih klubov v tujini pri podpori podjetjem pri širjenju poslovanja na tuje trge. SPIRIT Slovenija z njimi intenzivno sodeluje že od leta 2008, saj s svojim znanjem in izkušnjami predstavljajo pomemben vir informacij, predvsem za manjša in manj izkušena podjetja obenem pa so nepogrešljiv partner slovenskemu gospodarstvu pri utrjevanju prisotnosti na tujih trgih. Mreža slovenskih poslovnih klubov se nenehno širi in danes deluje že skoraj po vsem svetu, kar podjetjem omogoča še učinkovitejšo podporo pri mednarodnem poslovanju. Veseli me, da smo jih danes zbrali na enem mestu in njihove aktivnosti še bolj približali slovenskim podjetjem,« je uvodoma dejala Tamara Zajec Balažič, v. d. direktorice Spirit Slovenija.
Krožno gospodarstvo, digitalizacija in optimizacija poslovanja
Program dogodka je ponudil zanimive predstavitve in diskusije o uvajanju sodobnih tehnologij ter načel krožnega gospodarstva v poslovne procese, predvsem na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, energetike, transporta in logistike. Kot je bilo slišati na dogodku, so ključni gonilniki rasti, inovacij in trajnostnega razvoja, vendar se soočajo tudi z velikimi izzivi, pri katerih so načela krožnega gospodarstva bistvena. Dr. Adriana Rejc Buhovac je predstavila primere dobrih praks krožnega gospodarstva v Sloveniji, začenši s predstavitvijo državne podpore, ki jo Spirit Slovenija skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport že vse od leta 2016 ponuja na tem področju. Podjetja je spomnila tudi, da na agenciji deluje Enotna točka za strateško, trajnostno in krožno transformacijo slovenskega gospodarstva, ki poleg postavljanja stabilnih temeljev poslovanja slovenskim podjetjem pomaga tudi pri prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo.
V nadaljevanju so svoje aktivnosti predstavili nekateri predstavniki slovenskih poslovnih klubov v tujini: Slovenska gospodarska zveza iz Celovca, Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, Slovensko-srbski poslovni klub iz Beograda, Slovensko hrvaška gospodarska zbornica, Društvo slovenskih in makedonskih podjetnikov iz Skopja, Slovenski poslovni klub iz Kosova in Društvo in poslovni klub Triglav Rysy iz Poljske, pa tudi Slovensko filipinski poslovni klub, Slovensko španski poslovni klub, Tunizijsko slovenski poslovni klub, Nigerijsko slovenska gospodarska zbornica ter Slovensko nizozemsko poslovno združenje. V nadaljevanju je dr. Nikola Krečar (Quant3S) osvetlil pomen digitalizacije v energetskem sektorju ter njen vpliv na učinkovitost in trajnostno rabo virov, dr. Blaž Jakopin (Priot d. o. o.) je govoril o vlogi umetne inteligence pri optimizaciji procesov v logistiki, transportu in energetiki, Gregor Ettinger (InfoBIP) pa je predstavil napredne komunikacijske rešitve za optimizacijo poslovanja v logistiki, transportu in krožnem gospodarstvu.
Okrogli mizi: izzivi in priložnosti v regiji
Prva okrogla miza je bila posvečena digitalizaciji, energetski učinkovitosti in logistiki. Dr. Nikola Krečar (Quant3S d.o.o.), Francesca Barnaba (ECIPA Friuli Venezia Giulia), Matic Pirih (Business Solutions d.o.o.), Robert Sever (Združenje za promet na GZS) in Simon Vouk (Intereuropa d.d.) so razpravljali o dobrih praksah in izzivih, s katerimi se soočajo v tej panogi v Srednji in Jugovzhodni Evropi. Izpostavili so potrebo po hitrejši digitalizaciji in boljšem povezovanju med sektorji za doseganje večje konkurenčnosti na trgu. Strinjali so se, da se podjetja soočajo z vedno večjimi zahtevami po tem, da morajo biti vse bolj inovativni, cenejši in učinkovitejši, pri tem pa ima lahko digitalizacija ključno vlogo. Izpostavili so, da se tehnologija hitro razvija, zato morajo vsa podjetja slediti tem spremembam, če želijo biti konkurenčna na globalnem trgu. »Umetna inteligenca ne bo nadomestila ljudi, bodo pa ljudje, ki uporabljajo umetno inteligenco nadomestili tiste, ki je ne uporabljajo,« so še zaključili.
Na drugi okrogli mizi so se govorci osredotočili na neizkoriščene priložnosti sodelovanja med slovenskimi in tujimi podjetji v regiji. Vojdan Jordanov (Društvo slovenskih in makedonskih poslovnežev, Triglav Osiguranje AD), Jani Zupan (Profil d.o.o., Slovenski poslovni klub – Srbija), Peter Weidinger (Avstrijsko-slovensko združenje v Celovcu), Bogumiła Płachtej Pavlin (veleposlaništvo Republike Poljske) in Ivana Kolar (Slovensko-hrvaška gospodarska zbornica, Julius Rose d. o. o.) so poudarili pomen večje medsebojne podpore in sodelovanja pri prodoru na nove trge. Razmišljali so tudi o možnostih za skupne projekte na področju zelenih in IKT rešitev, ki izkoriščajo močna področja obeh dežel, kot eno od možnih področij za skupne podvige pa so izpostavili tudi trajnostni turizem.
Mreženje in individualni pogovori
Po zaključku uradnega dela so sledila individualna srečanja med udeleženci, ki so imeli priložnost za konkretnejše pogovore in morebitne dogovore o sodelovanju. Regionalni poslovni forum je ponovno potrdil, da povezovanje slovenskih podjetij s slovenskimi poslovnimi klubi v tujini prinaša konkretne koristi in odpira nove poslovne priložnosti. Včerajšnji dogodek je potekal v času finala svetovnega pokala v smučarskih skokih (FIS), saj Spirit Slovenija tudi letos izkorišča mednarodne zimske športne dogodke kot priložnost za krepitev poslovnih povezav in mreženje med udeleženci.
Jutri bo v Planici še poslovni dogodek, na katerem bodo ukrajinski, mednarodni in slovenski strokovnjaki razpravljali o priložnostih slovenskega gospodarstva za sodelovanje pri obnovitvenih projektih v Ukrajini.
Vir: Spirit Slovenija
Foto: STA/Anže Malovrh
