Manj je bilo posejanih ozimnih žit, več pa oljne ogrščice.Površina z ozimnimi žiti je v lanski jeseni obsegala 59.800 hektarjev in je bila skupno za 2 % manjša od pred letom dni posejane površine njiv.
S krušnimi žiti (pšenico, piro in ržjo) je bilo posejanih nekoliko več površin kot v predlanski jeseni, s krmnimi (ječmenom, ovsom in tritikalo) pa manj.
Setvi ozimnih krušnih žit je bila namenjena za 1 % večja površina kot leto prej, obsegala je skoraj 32.000 hektarjev. Krušna žita so tako predstavljala 53 % vseh posejanih ozimnih žit. Največ te površine je bilo v lanski jeseni posejane z ozimno pšenico, in sicer več kot 30.100 hektarjev oz. za 1 % več v primerjavi z jesenjo 2023.
Precej manj je bilo posejane ozimne pire, temu žitu namenjena površina je bila namreč za 31 % manjša in je merila skupno okoli 370 hektarjev. Ozimna rž je bila posejana na za 11 % večji površini, skupno na okoli 1.350 hektarjih.
Ozimna krmna žita so obsegala za 4 % manjšo površino kot predhodno jesen, skupno okoli 28.000 hektarjev. Čeprav se je površina, posejana z ozimnim ječmenom, zmanjšala za 3 %, na okoli 22.100 hektarjev, je ta še vedno najbolj zastopano ozimno krmno žito pri nas.
Za 5 % manj je bilo tudi tritikale, njeni setvi je bilo namenjenih okoli 5.450 hektarjev. Med krmnimi žiti smo posejali najmanj ovsa, pri čemer se je površina v primerjavi s predhodno jesenjo zmanjšala za desetino, na okoli 420 hektarjev.
Z oljno ogrščico posejana večja površina njiv . Ozimni oljni ogrščici je bilo namenjenih okoli 3.350 hektarjev njiv ali za 12 % večja površina kot jeseni 2023.
Vir: SURS
Foto: Arhiv Instore
