Malokdo pa ve, da je bila včasih Alžirija vodilni izvoznik, Italija pa je vodilno vlogo prevzela šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
A tudi nekdanja SFRJ ni bila slaba igralka na (največjem) vinskem trgu.
V zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bila nekdanja država SFRJ med desetimi največjimi izvoznicami vina, saj so letno izvozili prek 45 milijonov ton te rujne tekočine. SFRJ je bila znana po izvozu vina v velikih količinah, pogosto v sodih, kjer so vina kasneje ustekleničili in prodajali pod lokalnimi blagovnimi znamkami v državah uvoznicah, kot sta bili Zahodna Nemčija in države Združenega kraljestva.
Podjetje Tikveš v Makedoniji je bilo eno največjih središč pridelave vina, niso pa zaostajale niti druge republike SFRJ s pridelavo lokalnih zvezd, cvička, laškega rizlinga, malvazije, graševine, dingača, žilavke, blatine, vranče in številnih drugih jugoslovanskih vin, ki so bila priljubljena zaradi svoje cene in raznolikosti, a tudi kvalitete, največ pa so izvažali v države vzhodnega bloka in zahodne Evrope.
| Najstarejše slovensko vino je na Ptuju V podokolišu Srednje Slovenske gorice za najpomembnejše vinarsko središče območja velja mesto Ptuj in je pretežno hribovito območje, kjer je za vinogradništvo najbolj primeren jugovzhodni del. Na Ptuju se lahko pohvalijo z veliko mestno kletjo, kjer je skrbno shranjeno najstarejše slovensko vino iz leta 1917. |
Zdaj se na lestvici največjih izvoznikov iz exSFRJ "drži" le še Severna Makedonija, ki je bila med letoma 2010 in 2020 med prvimi 20 svetovnimi izvoznicami.
Sicer pa je bila Alžirija v petdesetih letih 20. stoletja zaradi velikega kolonialnega vpliva Francije in obsežne proizvodnje vina, namenjenega evropskemu trgu, največja izvoznica vina. Druge države, kot so: Francija, Italija in Španija, so zasedale položaje za Alžirijo.
Italija je v sedemdesetih letih potem prevzela vodilni položaj zaradi povečane proizvodnje in svetovne priljubljenosti sort, kot sta Chianti in Prosecco, medtem ko je Francija ostala ves čas pomemben izvoznik, medtem ko je Španija uspevala predvsem zaradi sort, kot sta Rioja in Cava.
V devetdesetih sta na seznamu prevladovali Francija in Italija, vse večjo pozornost pa sta pridobivali Španija in Portugalska, znani po izvozu portovca.
Od leta 2000 vse do danes je Španija zaradi velikega obsega izvoza in sort, kot je tempranillo, pogosto na prvem mestu, Italija in Francija pa ostajata na vrhu s posebnostmi, kot so; Barolo, Champagne in Bordeaux vina. Zdaj so na vrhu tudi novi "igralci" oz države izvozniki, kot so Čile, Avstralija in Južna Afrika, vse bolj priljubljeni zaradi kakovostnih in cenovno dostopnih vin, kot sta Shiraz in Sauvignon Blanc.
Jasno je, da Francija ostaja sinonim za prestižne znamke, kot so: Château Margaux, Moët & Chandon in Dom Pérignon. Italija je znana po regionalnih vinih, kot je Amarone della Valpolicella in blagovnih znamkah, kot je Antinori. Španija izpostavlja svoja Riojo in Sherry, medtem ko Čile postaja znan po svojih sortah Cabernet Sauvignon in Merlot. Avstralija prevladuje na izvoznem trgu z vini Shiraz, medtem ko je Nova Zelandija specializirana za Sauvignon Blanc.
| V letu 2023 je bila po podatkih Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV) ocenjena najnižja pridelava vina v zadnjih 60 letih. Ekstremne podnebne razmere, kot so zgodnja zmrzal, obilne padavine in suša, so močno vplivale na svetovno pridelavo vina. |
Vir/GrafBankar.me
Foto: Freepik
