Predstavniki NLB, Vise, Triglava, Alpacem cement in SPIRIT Slovenija, javne agencije so predstavili konkretne predloge za povečanje konkurenčnosti slovenskega in regionalnega gospodarstva.
Dežela ostarelih ali prostor priložnosti?
“V Sloveniji smo se očitno zadovoljili z izvozom na sever, v pet evropskih držav, zanemarjamo pa druge priložnosti, tudi v regij, kjer je prostor za investicije in tesnejše povezovanje regije z EU. Očitno še nimamo zakoreninjenega osvajanja novih trgov,” je v pogovoru z direktorjem ISR Tinetom Kračunom poudaril predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič.
Dinamična razprava je namesto običajnega premlevanja težav postregla s svežimi idejami za prihodnost, ki bo privlačna za vse generacije. Direktor ISR Tine Kračun je kot poglavitno krizo današnjega časa izpostavil demografske težave, s katero se sooča regija Adriatik. Ključna tveganja v letu 2025 bodo v regiji povezana z rodnostjo, emigracijo, ki vpliva na trg dela, in staranjem prebivalstva, ki v tem pogledu postaja vedno bolj podobna Evropski uniji.
“Namesto da bi regija postajala Evropski uniji vedno bolj podobna v gospodarskem, ji postaja vedno bolj podobna v demografskem smislu, kajti njena demografska slika se vedno bolj približuje evropskemu povprečju.” Rodnost je padla na 1,5 otroka, kar je daleč pod pragom, ki bi omogočal demografsko obnovo. Letno iz regije odide okoli 155.000 ljudi, večinoma mladih in izobraženih. V regiji le Kosovo (33 let) in Albanija (39 let) za zdaj ohranjata mlajše prebivalstvo. Po besedah dr. Jureta Stojana, direktorja raziskav in razvoja na ISR, bo veliko novic v tem letu odvisnih od dejanj prihodnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, od trendov v globalizaciji, ki se vedno bolj umika iz poslovanja, in stroškov, ki so povezani s transportom blaga. “Podatki kažejo, da nismo več v dobrih starih časih pred letom 2020. Vse to bo povzročalo težave evru, ki bo pod pritiskom,” je poudaril Stojan.
Ukrepi za konkurenčno Slovenijo
Slovenija mora krepiti svojo konkurenčnost, saj je to ključna vrednota, ki nam bo omogočala izvoz, dobre plače in socialno državo, je prepričan predsednika Državnega sveta RS Marko Lotrič, ki je v pogovoru s Tinetom Kračunom predstavil svoj pogled na glavne izzive Slovenije. “Slovenija je pri inovativnosti zelo uspešna, manj uspešna pa je pri dostavljanju inovativnih produktov na trg.” Strateška je tudi energetska suverenost, ki mora temeljiti na drugem bloku jedrske elektrarne in obnovljivih virih energije. Odločitev o tem potrebujemo čimprej, saj sicer ne bomo mogli računati na energetsko samooskrbnost, je prepričan Lotrič, ki kot tretjo točko izpostavlja To določilo, zapisano v ustavi, bi morali uresničiti. S tem bi udejanjili načelo subsidiarnosti preko občinskega in regijskega nivoja, kar vključuje večjo moč odločanja na lokalni ravni, medtem ko bi preostanek nalog prepustili državi.”
Premalo osvajalski...
Kar zadeva krepitev izvoza, Lotrič pogreša več želje po osvajanju tujih trgov, tudi regijskih. “Očitno smo se zadovoljili z izvozom na sever, s tremi četrtinami izvoza v pet naših glavnih evropskih partneric. V Sloveniji nimamo zakoreninjenega osvajanja drugih tujih trgov. Naše znanje moramo bolje unovčiti. Ob tem je ključno, da bi imela Slovenija predvidljivo poslovno okolje, pa tudi podsistemi pri nas ne delujejo, na zdravnika specialista se pri nas čaka predolgo. Imamo veliko birokratskih ovir, ki nam nalagajo nova bremena, kar ubija kreativni duh v podjetjih.” Izpostavlja tudi težave s strateško infrastrukturo in kot primer navaja tretjo razvojno os, s katero bi povezali državo, a se ta odvija prepočasi, in neustrezno železniško infrastrukturo, ki bi nam posodobljena omogoča bistveno zmanjšati ogljični odtis.
Boriti bi se morali za vsakega mladega
Lotrič je prepričan, da bi se morali boriti za vsakega mladega, da se z novim znanjem iz tujine vrne v Slovenijo. Meni, da bi k temu pripomogli pravilni ukrepi na področju stanovanjske politike, večja suverenost prostorskega odločanja na lokalni ravni in privlačnejše plače. “Primer: zaposleni v Italiji prejemajo pri enaki mesečni povprečni bruto plači kar 540 evrov več na svoj račun. S tem temi ukrepi lahko dosežemo, da bodo mladi, ustvarjalni ljudje ostajali v Sloveniji.”
Snovalci priložnosti: Načrtovanje uspeha v času polikriz
Živimo v obdobju prepletajočih se kriz, ki jih zaznamujejo podnebne spremembe, demografski izzivi in vse intenzivnejše tekmovanje za visoko usposobljene kadre. Ti prepleteni izzivi ne ogrožajo le gospodarskega napredka, temveč tudi družbeno povezanost celotne regije. Ključno vprašanje razprave, ki jo je vodila direktorica projektov na ISR Barbara Matijašič, MBA, je bilo, kako lahko te navidezne ovire slovensko gospodarstvo preobrazi v nove priložnosti.
Podjetja se danes soočajo z velikimi izzivi prehoda na brezogljično poslovanje. Tomaž Vuk, predsednik uprave Alpacem Cement, je predstavil, kako lahko za podjetja trajnostni prehod postane tudi nova poslovna priložnost. "Do leta 2050 moramo doseči ključne mejnike na tem področju. Inženirske rešitve že obstajajo, vendar se zatika pri prehodu - prva podjetja na tej poti bodo namreč nosila višje stroške," je pojasnil. "Kot družba bomo morali te aktivnosti bolj usklajeno voditi in se ne zanašati zgolj na samostojno iskanje rešitev posameznih podjetij."
V Alpacem Cementu že dolgo razvijajo načrte za pospešitev krožnega gospodarstva, vendar jih pri tem ovirajo predsodki o samem konceptu. "Tako velika sprememba bo nedvomno prinesla zmagovalce in poražence. Ključno bo hitro prilagajanje - že danes lahko podjetja z nižjimi izpusti CO2 dosegajo konkurenčno prednost na trgu. Vendar to lahko dosežemo le ob enakih pogojih za vse.”
Finančna pismenost postaja ključna prednost
Prehod v digitalno poslovanje prinaša številne prednosti za vsakdanje življenje, vendar zahteva tudi nova znanja. Direktorica Vise za Slovenijo Alenka Mejač Krassnig je poudarila pomen sistematičnega pristopa k digitalizaciji in brezgotovinskemu poslovanju. "Finančna industrija je razvila pregledne in sodobne rešitve, vendar moramo s finančnim opismenjevanjem začeti že v otroštvu," je dejala.
Finančna pismenost postaja ključna konkurenčna prednost gospodarstva. "Ljudje morajo znati pripraviti varčevalni in investicijski načrt ter sprejemati premišljene finančne odločitve," je pojasnila. Poudarila je, da bo ministrstvo za finance v osnovne šole uvedlo program finančnega opismenjevanja, vendar to ni dovolj. Ob naraščajočem številu spletnih goljufij je nujno tudi znanje varne uporabe digitalnih naprav in kritično presojanje spletnih vsebin. "Zgolj tehnična uporaba telefona in računalnika ne zadostuje več. Še vedno preveč ljudi nepremišljeno razkriva svoje osebne podatke," je opozorila.
Banke so ključne za decentralizacijo poslovanja
O vlogi bank pri krepitvi gospodarstva je spregovoril član uprave NLB Andrej Lasič. Banke morajo v današnjih dinamičnih časih ostati zanesljiv partner gospodarstva, pri čemer posebno pozornost namenjajo malim in srednjim podjetjem kot hrbtenici slovenskega gospodarstva. Bančni sektor ima po njegovih besedah ključno vlogo pri razvoju decentraliziranega podjetniškega okolja po vsej Sloveniji. Močno gospodarstvo potrebuje vitalna podjetja v vseh regijah, ne le v večjih središčih. NLB zato aktivno sodeluje z lokalnimi podjetniki, jim omogoča dostop do financiranja in jih podpira pri širitvi poslovanja. Močna regionalna prisotnost bank, ki poznajo lokalno poslovno okolje, omogoča učinkovito podporo razvojnim načrtom podjetij. Decentraliziran pristop krepi celotno gospodarstvo in ustvarja priložnosti za razvoj v vseh delih države.
V vrhu po številu skritih prvakov
Slovenija ima izjemen potencial za pritegnitev tujih partnerjev, kar dokazuje tudi eno izmed prvih mest v Evropi po številu skritih prvakov - to so relativno majhna, a izjemno uspešna podjetja, ki kljub svoji neprepoznavnosti igrajo ključno vlogo v vrednostnih verigah -, je poudaril direktor SPIRIT Slovenija Rok Capl. "Ključno je, da še naprej vlagamo v raziskave in razvoj," je dejal in predstavil program agencije za rast in razvoj, v katerega je vključenih že več kot 80 podjetij. "Tuja podjetja cenijo našo izobraženo delovno silo in strateško lego, vendar moramo te prednosti še okrepiti," je pojasnill. Pri tem je poudaril pomen osredotočanja na strateške Vesoljsko-obrambna industrija, farmacija in mobilnost so področja, kjer lahko ustvarjamo visoko dodano vrednost in zagotavljamo boljše plače."
Izziv je zgodnje upokojevanje starejših
Vida Šeme Hočevar, članica uprave Triglav, pokojninske družbe, je spregovorila o prilagajanju podjetij starajoči se delovni sili. "Vsem generacijam moramo omogočiti dobro delovno okolje. Tako nam uspeva zadržati IT strokovnjake tudi zaradi drugih prednosti, ne le zaradi plače," je pojasnila. V Triglavu namenjajo veliko pozornosti skrbi za zaposlene - od aktivnih odmorov in ergonomske ureditve delovnih mest do takojšnje zdravniške pomoči v stavbi. "Prepoznavamo konkretne izzive, s katerimi se zaposleni soočajo pri delu. Dodala je, da v družbi gradijo sproščeno vodenje, ki spodbuja nove ideje in stalno izobraževanje, namesto togih hierarhičnih struktur. "Slovenija je pri zaposlovanju mladih blizu evropskega povprečja s 40-odstotno zaposljivostjo. Izziv predstavlja zgodnje upokojevanje starejših, kjer smo med prvimi v Evropi po odhodu s trga dela pred 60. letom," je opozorila. "Podaljševanje delovne dobe je pozitivno, če ustvarimo pravo delovno okolje. Tako bodo zaposleni lahko dlje časa zadovoljni na delovnem mestu."
Vir/Foto: Inštitut za strateške rešitve (ISR)
