Vsa strna žita so obrodila odlično, količine pa so bile visoko nad povprečjem zadnjih desetih let. Pšenice je bilo na površini, podobno veliki kot predlani, pridelane za 12 % več oz. skupno 170.063 ton. Povprečni pridelek je tako znašal 6,2 tone na hektar (v nadaljevanju: t/ha) in bil za 13 % večji kot leto prej. Tudi pri ječmenu smo popisali odlično letino, na 2 % manjši površini ga je bilo pridelanega za 14 % več oz. skupno približno 115.200 ton. Povprečno je obrodil 5,6 t/ha, kar je za 15 % več od povprečja zadnjih desetih let. Površina tritikale se je povečala za 6 %.Na skoraj 5.200 hektarjih je bilo pridelanega za petino (20 %) več zrnja kot leto prej, približno 27.500 ton. Povprečni pridelek 5,3 t/ha je bil tako za 13 % večji od predlanskega in za 14 % večji od desetletnega povprečja. Med vsemi žiti za pridelavo zrnja je najslabše obrodila koruza. Posejana je bila na 3 % večji površini, s katere pa je bilo požetega za približno petino (21 %) manj pridelka. Z okoli 43.000 hektarjev je bilo pospravljenih skoraj 305.000 ton koruznega zrnja. Povprečni pridelek je tako znašal 7,1 t/ha, kar predstavlja petino (20 %) manj od povprečja zadnjih desetih let. Slaba je bila letina krompirja in sladkorne pese.
Lansko leto ni bilo posebej naklonjeno pridelavi krompirja. Slabše kot leto prej so obrodile tako zgodnje kot pozne sorte. Zgodnjega je bilo na 203 hektarjih pridelanega približno 3.900 ton, kar je za 6 % manj. Slabše je obrodil tudi v primerjavi z desetletnim povprečjem (za 7 %). Na 2.600 hektarjih smo pridelali okoli 56.500 ton poznega krompirja oz. za skoraj petino (20 %) manj kot predlani. Povprečni pridelek (21,7 t/ha) je bil za 16 % manjši v primerjavi z desetletnim povprečjem. Pridelava sladkorne pese se je zmanjšala za skoraj tri četrtine, pa tudi obrodila je slabo.
Na 38 hektarjih so je pridelali zgolj 1.961 ton oz. 52,2 tone na hektar. Tudi oljnice so obrodile nekoliko slabše.Oljna ogrščica je obrodila precej slabše kot v predlanski odlični sezoni, vendar še vedno povprečno glede na povprečje zadnjih desetih let. Na 2.145 hektarjih smo je pridelali okoli 5.600 ton oz. 2,6 t/ha. Pri preostalih oljnicah smo popisali nekoliko manjše pridelke – soja je obrodila v povprečju 2,3 t/ha, sončnice 1,8 t/ha in buče za olje 0,5 t/ha.
Pri vseh treh letino ocenjujejo kot podpovprečno, tudi v primerjavi z zadnjimi desetimi letinami. Pridelki zelene krme na njivah si bili slabši. Površine, namenjeni pridelavi zelene krme na njivah, so se povečale za 12 %, kljub temu pa smo na njih pridobili za enak odstotek manj krme. Silažno koruzo smo pridelovali na približno 32.200 hektarjih.
Obrodila je slabo, saj je bila s povprečnim pridelkom 36,3 t/ha za 17 % pod povprečjem zadnjih desetih let. Slabo so obrodile tudi detelje in lucerna. Na 7.925 hektarjih smo jih pridobili okoli 38.600 ton (izraženo v suhem senu) oz. 4,9 t/ha. Njivskemu travinju, kamor uvrščamo trave na njivah, travne mešanice, deteljnotravne ter travnodeteljne mešanice, je bilo lani namenjeno približno 35.900 hektarjev njiv, kar je za 19 % več kot predlani.
Na tej površini pa so pridelali za 3 % manj sena, skupno 187.064 ton. Povprečni pridelek (5,2 t/ha) je bil za 17 % manjši od desetletnega povprečja. Brez večjih sprememb je bilo pri pridelavi zelenjadnic. Zelenjadnice smo pridelovali na okoli 4.400 hektarjih njiv, kar je za 5 % manjša površina kot leto prej. Več kot polovica te površine je bila namenjena pridelavi zelenjave za prodajo. Večina zelenjadnic je obrodila podobno kot leto prej.
Pridelanih je bilo 80.408 ton zelenjave, največ belega zelja (14.042 ton oz. 17 % celotne količine zelenjave), paradižnika (9.519 ton oz. 12 %), čebule (9.351 ton oz. 12 %) in solate (7.487 ton oz. 9 %).V intenzivnih sadovnjakih so pridelali za skoraj četrtino manj sadja. Večina zgodnjih sadnih vrst, kamor uvrščamo breskve, nektarine, marelice, češnje in višnje, je obrodila nekoliko boljše kot leta 2024, vendar še vedno nekoliko pod povprečjem zadnjih desetih let.
Breskev in nektarin je bilo skupno nabranih 1.938 ton, češenj in višenj 975 ton ter marelic 383 ton. Povprečni pridelki zgodnjih sadnih vrst so bili v primerjavi s povprečnimi pridelki zadnjih desetih let slabši od 14 % do skoraj 40 %. Tudi letina poznega sadja je bila skromna. Jabolk je bilo na 1.884 hektarjih pridelanih približno 36.400 ton oz. za 28 % manj kot predlani. Hruške so prav tako obrodile slabše, 12,4 t/ha oz. za 29 % slabše. Na 209 hektarjih jih je bilo nabranih okoli 2.600 ton, Jagode so obrodile podobno kot leto prej, 15,5 t/ha, kar je za 5 % manj v primerjavi z desetletnim povprečjem. Skupno je bilo s 107 hektarjev nabranih 1.654 ton jagod.
Odlično letino so imeli slovenski oljkarji. Površina oljčnikov se je od predlani povečala za 3 %, na skupno 1.724 hektarjev, s katerih so nabrali 4.651 ton oljk. Povprečni pridelek 2,7 t/ha je bil drugi največji v zadnjih desetih letih (3 t/ha leta 2018) in za skoraj 70 % večji od povprečja zadnjih desetih let. Tudi v ekstenzivnih sadovnjakih je bila lanska letina podobna kot v intenzivnih. Čeprav so zgodnje sadne vrste obrodile boljše od poznih, še vedno ocenjujemo letino obojih kot slabšo.
V ekstenzivnih sadovnjakih je bilo skupno nabranega za skoraj polovico manj sadja kot predlani – jabolk okoli 8.000 ton, hrušk približno 1.700 ton, češenj in višenj 931 ton, breskev in nektarin 381 ton ter marelic 127 ton. Boljša letina je bila v vinogradih. Po predlanski slabi letini v vinogradih so se vinogradniki lani razveselili normalne, saj so tako bele kot rdeče sorte grozdja obrodile več – prve v povprečju obrodile 6,6 t/ha ali za 38 % več kot lani in za 4 % nad povprečjem zadnjih desetih let, druge pa 6,2 t/ha oz. za 27 % več kot leto prej in podobno povprečju desetletnega obdobja. Na nekoliko manjši površini (za 2 %) kot predlani so nabrali 63.711 ton belega in 26.261 ton rdečega grozdja.
| Na 274.104 hektarjih je bilo pridelanih 1.553.283 ton suhega sena oz. 5,7 t/ha. Skupni pridelek je bil tako v primerjavi z letom 2024 lažji za 6 %, povprečni pridelek pa za 5 %. |
Vir: SURS (Satistični urad RS)
Foto: Arhiv Instore
