Na 18. sejmu etno hrane se je predstavilo več kot 300 proizvajalcev tradicionalnih živil, v štirih dneh pa so si lahko obiskovalci ogledali, poskusili in kupili različne tradicionalne izdelke iz Srbije.
| Mirjanić: "Velik je pomen tega sejma za Srbijo" Danijela Mirjanić, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo RS je za Instore povedala:"Ta sejem ima za celotno Srbijo velik pomen, saj lahko mali proizvajalci na njem predstavijo svoje izdelke in se med seboj povežejo ter izmenjajo izkušnje. Pri tem lahko izvejo na katere subvencije lahko računajo."
|
Sejem, ki se je začel na pobudo Kmečke zadružne zveze Srbije, je ponovno združil proizvajalce, distributerje in ljubitelje pristne domače hrane in pijače z namenom ohranjanja, promocije in izboljšave etničnih in avtohtonih izdelkov. Na Beograjskem sejmu se bo danes zaprl mednarodni sejem etno hrane in pijače, že osemnajsti po vrsti, ki so ga odprli v četrtek 5. decembra.
Pogovarjali smo se z enim od razstavljavcev domačega žganja, Nemanjo Zdravkovićem, ki je svoj izdelek poimenoval kot domiselno izpeljanko iz njegovega priimka, saj se imenuje Zdravica, prihaja pa iz vasi Poljska Rižana pri Pirotu."Prvo žganje, ki smo ga proizvedli v destilarni Zdravković, je nastalo leta 2018. To je bil trenutek, ki je zaznamoval naš začetek v svetu destilacije in od takrat stalno povečujemo našo proizvodnjo vilijamovke. Tale okrasni kebrček za žganjekuho sem plačal 600 evrov in je pravo umetniško delo, ki pa zelo dobro služi svojemu namenu (smeh)."
"Srbija je država z izjemnim agroekonomskim potencialom in imamo priložnost, da hrana postane eden naših najpomembnejših izvoznih potencialov, ne le v obliki surovin, temveč tudi predelanih izdelkov z dodano vrednostjo. Zato je privabljanje naložb v domačo predelovalno industrijo, kot tudi vlaganje v razvoj živinoreje, strateška zaveza naše države, saj bomo na ta način dodatno okrepili srbsko gospodarstvo. Z vlaganjem v inovacije, digitalizacijo in standardizacijo lahko ustvarimo »hrano kot blagovno znamko«, ki bo konkurenčna na najzahtevnejših trgih in bo postala del naše gospodarske in nacionalne strategije za prihodnost," je ob odprtju dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo, Aleksandar Martinović.
Zadružna zveza Srbije, ki je najbolj zaslužna za začetek tradicije tega sejma ima tudi sama bogato tradicijo in se je tudi tokrat na sejmu z njo upravičeno pohvalila. To je zveza srbskih kmetijskih zadrug, ustanovljena leta 1895, ko je bilo istega leta v Londonu ustanovljeno Mednarodno zadružno združenje (ICA) in je bila Srbija ena izmed ustanoviteljev, poleg Francije, Italije, Anglije, Belgije, Danske, Argentine, Avstralije, Amerike, Indije, Francije in Švice. Nikola Mihailović (zgoraj na fotografiji) je na sejmu skupaj s svojimi sodelavci v petek organiziral 2 panela na katerih so predstavniki zadrug in državnih institucij spregovorili o težavah in stanju v katerem se nahajajo srbske zadruge in srbski kmet.
Martinović je poudaril, da je z zakonom o proračunu Republike Srbije za leto 2025 kmetijstvu namenjenih rekordnih 149,5 milijarde dinarjev, kar predstavlja 7,5 odstotka celotnega državnega proračuna. Dodal je, da so mali pridelovalci nosilci bogate srbske gastronomske tradicije in da je cilj ministrstva za kmetijstvo, da jim pomaga izkoristiti njihov potencial, saj da je vsak uspeh vsakega domačega pridelovalca hkrati uspeh celotne države.
Vir/Foto: Instore Srbija
