Kaj je bil namen konference, ki ste jo za male trgovce in zadruge organizirali na TZS?
Namen konference je bil v opredelitvi problema počasnega, a »trendnega« zapiranja malih trgovin na podeželju in v mestnih središčih. Na praktičnih primerih smo videli kam ta trend vodi in kaj lahko glede tega storijo na ministrstvih za gospodarstvo in regionalni razvoj. Kje so rešitve, ko bi lahko tako kot v primeru Francije, ki je za dve leti namenila 12 milijonov evrov subvencij za male trgovce, seveda pod določenimi pogoji ali pa Švica, ki je šla v zelo aktivno kampanjo: »Kupujmo lokalno.« Torej razpravljali smo o tem, kaj od tega ali podobnega lahko stori Slovenija in zadrži primat, ki ga imamo v Evropski uniji kar zadeva enakomerno poseljenost. Problem s katerim se ukvarjata danes Španija ali Italija, ko so tam cela področja razseljena, je prehud za tamkajšnje reševanje in bi bil prehud tudi za nas. Zato je prav, da se te težave lotimo sedaj, ko zadeve glede tega še niso tako pereče.
Vi ste torej dali obema omenjenima ministrstvoma, da preuči prakso v Franciji oz. Švici?
Mi smo zadali določene cilje in iz ministrstev so podali mnenje, kjer vidijo možnost oz. kjer jih ne vidita, a tudi kaj so naše trgovinske dolžnosti in odgovornosti. Zdaj v nadaljevanju aktivnosti pa pričakujem v tej smeri zelo konkretne razgovore in pa seveda, da bomo našli tudi ustrezne rešitve.
| Med razlogi za številna zapiranja malih trgovin so po mnenju predsednice TZS dnevne migracije, ko ljudje nakup raje kot v domačem kraju opravijo v mestih ter prepoved obratovanja trgovin ob nedeljah in praznikih. Rekla je, da je Slovenija praktično edina država, ki ima tako strog ukrep glede zaprtja, čeprav je pred tem ona zelo lobirala za odprte trgovine ob nedeljah tudi z napačnimi podatki, češ da bo posledično zaradi nedeljskega zaprtja brez dela ostalo 12.000 ljudi, kar je daleč od resnice. Zdaj je opozorila tudi na administrativne ovire, ki da po njenih besedah predstavljajo neverjetno dnevno breme malim trgovcem. Dodatno težavo lahko po njenih besedah prinese še uvedba kavcijskega sistema za odpadno embalažo. "Z vidika malih trgovcev kavcijski sistem absolutno ne pride v poštev, saj ti nimajo niti dodatnega skladiščnega prostora. Če bi se država odločila za kavcijski sistem, mora vzporedno razmišljati tudi o sofinanciranju zbiranja embalaže pri malih trgovcih." |
Ali lahko podate nek številčni okvir, koliko je teh subjektov oz.malih trgovcev?
Lahko vam povem podatek za trgovine in zadruge skupaj, ker imajo tudi kmečke zadruge kar okrog 85% prihodkov ustvarjenih z dejavnostjo trgovine. Vsem tem trgovcem skupaj je promet padel za 10-15%, kar je zelo veliko, saj se dogaja vsako leto, 15% je pa podatek iz leta 22/23. To je en pomemben podatek, drugi pa zadeva četrtino prihodkov v trgovini, ki jo ustvarijo ravno ta mikro in mala podjetja, zaposlujejo pa več kot tretjino zaposlenih. Skratka, te trgovine so v njihovih naseljih pomembne tudi iz socialnega vidika, samooskrbnega vidika, saj skozi njih plasiramo izdelke iz kmetijske proizvodnje in je zaradi tega treba temu posvetiti več pozornosti.
Kateri pa so po vašem mnenju zgrešeni ukrepi vlade, ki so mogoče tudi posredno pripeljali male trgovce v težave?
To sicer ne velja samo za male trgovce ampak zanje še posebej. To so brez dvoma prevelike administrativne obremenitve in ne glede na to, da smo ustanovili skupine za branje zakonodaje, če se tako izrazim in ovir, ki pa se iz dneva v dan pojavljajo nove. To ni samo slovenski ampak vsesplošni evropski problem, a Slovenija bi morala tu na ravni EU suvereno zahtevati, da se pristopi k drugačnemu načinu oblikovanja zakonodaje. Druga stvar so dodatne finančne obremenitve. Mi, skupaj z malimi in mikro podjetji ne vemo, kaj nas čaka, v zvezi s pokojninsko in zdravstveno zakonodajo. Vemo, da bomo v prihodnjem letu dobili novo obremenitev za trajnost in vse to je eno z drugim povezano. Tretji problem, ki je v zavesti nas ljudi, je način obnašanja podeželskega potrošnika. Ta se vozi v večja središča, ker so tam službe in tam nabavlja stvari, ki jih potrebuje, podeželska trgovina pa na ta način izgublja. Sami moramo zaradi tega poskrbeti za približno enakovreden razvoj Slovenije. Rešitev, ki so jo nekatere evropske države že dosegle je ta, da gredo take trgovine v »večservisno« dejavnost, kjer absolutno mislim na trgovinsko dejavnost, poštno dejavnost, kar pa zadeva lekarniško dejavnost je treba tu preučiti del, ki bi prišel v poštev in morda najti še kaj. Mi na TZS pokrivamo celotno trgovino, torej velike trgovce, a tudi tudi male.
Sekcija malih trgovcev na TZS ni dolgo (od 2007), koliko pa je zdaj članov?
Ta sekcija malih trgovcev deluje že zelo dolgo, težko bi vam povedala število, jih je pa veliko združenih neposredno ali posredno.
Ena od novosti je kavcijski sistem za embalažo, v kolikšni meri je pa tu vašim pripombam prisluhnilo ministrstvo?
Veseli me, da ministrstvo tu še nima izoblikovane dokončne rešitve. Pričakujem njihovo zavezo, da bomo vzporedno pripravili ovrednotenje tako kavcijskega sistema na eni strani, kot sistem nadgradnje obstoječega sistema in da se bomo na osnovi dodane vrednosti za Slovenijo, ne za posamezen segment proizvajalcev ali trgovce, dobili najboljši sistem za državo. Z vidika malih trgovcev kavcijski sistem absolutno ne pride v poštev, ker nimajo niti prostora in si tega ne predstavljam in če bi se država za to odločila, mora vzporedno razmisliti tudi o načinu pomoči financiranja tega zbiranja embalaže pri malih trgovcih.
Ali lahko komentirate zaprtje vseh poslovalnic Mercator Tehnike in ali gre tu za poslabšanje stanja za celotno panogo?
Konkretnih primerov svojih članov na Zbornici ne moremo komentirati, za celotno trgovinsko dejavnost v Sloveniji pa lahko rečem, da že dve leti stagnira, tudi v nekaterih drugih državah. Na eni strani je to posledica dogajanja v Evropi, ki je ohlajena in v rahli recesiji določenih držav. Na drugi strani pa so se spremenile nakupovalne navade potrošnikov, ki so postali izjemno previdni. Količina denarja, ki ga varčujejo se je povečala, potrošnja pa zmanjšala. Zato me čudi proračun države, ki stalno naslavlja porabo, na drugi strani pa za moje pojme ne skrbi dovolj racionalno za prihodke, ki se bodo na ta način tudi njim znižali.
Katere zakonodajne spremembe je treba izvesti za pomoč majhnim trgovcem, saj gre očitno tu za nek sistemski problem?
Prav ste ugotovili, saj gre dejansko za sistemski problem in v Sloveniji se bomo morali zavedati, da v trgovinski dejavnosti in ne samo v njej, obstajata dva pola. Gre za pol velikih, ki ima svoje značilnosti in pol majhnih s svojimi. Če želi Slovenija ohraniti strategije razvoja enakomerne poseljenosti in razvoja podeželja in centra, bomo morali sprejeti določeno zakonodajo oz. subvencije z upoštevanjem tega.
S subvencijami bi lahko torej malim trgovcem pomagali v boju proti velikim kot so: Mercator, Spar, Tuš, Lidl, Hofer itd., a to verjetno ne gre, kajne?
Pomembno je, da kot potrošniki začnemo spoštovati male trgovine v lokalnih okoljih, ki ne predstavljajo samo nakupa ampak se moramo zavedati, da tudi oni odkupujejo kmetijske izdelke, poleg tega pa skrbijo za starejše lokalno prebivalstvo. Lokalni ljudje se tam ne oskrbujejo le z nakupi ampak se dejansko srečujejo ter gre tako za socialno zadevo, ki je pomembna. Tudi na to v strategijah razvoja ne smemo pozabiti.
In za konec še vprašanje o cenah, saj smo priče temu, da so v okoliških državah ponujeni izdelki velikokrat cenejši in mogoče bi lahko bila tudi to priložnost manjših družinskih trgovin, ki sicer lahko obratujejo ob nedeljah, (zadružne trgovine ne morejo op.p)?
To je aktualno vprašanje, še posebej glede na to, da so trgovine ob nedeljah in praznikih v Sloveniji zaprte, italijanske pa ne. Naši potrošniki so o tem obveščeni in seveda najdete čez mejo izdelke, ki so cenejši, a enako jih najdete cenejše pri nas. Pomembno je, da ko primerjate cene izdelkov, da v košaricii zberemo popolnoma enake. V Sloveniji je odstotek podražitev osnovnih prehrambnih izdelkov po podatkih Statističnega urada za zadnji dve leti nižji kot je npr. v Nemčiji ali Italiji.
| Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je Marija Lah diplomirala na univerzitetni stopnji v letu 1980. Zaposlila se je v družbi Petrolu, na vodilnih in vodstvenih funkcijah v gospodarstvu pa je bila zaposlena več kot polovico svoje kariere. Vseskozi je pridobivala tudi funkcionalna znanja iz posameznih področij, na IEDC – Poslovni šoli je tudi magistrirala. Dve leti je bila izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije, ki jo danes vodi kot predsednica. |
