Letos mineva deset let, odkar sem se prvič iskreno soočila z vsebino mojega domačega koša za odpadke. Kljub temu da mi je bilo tudi takrat zelo pomembno, kako nakupujem in kakšne izdelke izbiram, mi je hitrost, s katero se je napolnil moj koš za odpadno embalažo, jasno povedala, da mi gre slabše, kot mislim.
Sočasno je, vsaj v trajnostnih krogih, večjo prepoznavnost začel dobivati koncept 'zero waste' in spoznala sem, da moram svoje vrednote še bolj udejanjati pri vsakodnevnih in rutinskih odločitvah. Da bi lahko uvedla smiselne spremembe, pa sem najprej morala ugotoviti, kakšno je moje izhodišče.
Zato sem en teden hranila vse plastične odpadke. Na koncu tedna je bil kup le teh nem, a zgovoren: veliko odpadkov sem proizvedla zato, ker nisem bila pozorna, kaj in kje jem za kosilo; prav tako sem kupovala preveč pakiranih živil.
Moja odpadna embalaža izpred desetih let
Prostora za izboljšave je bilo veliko, in čeprav sem želela spremeniti vse naenkrat, sem vedela, da bom nove navade lahko ohranjala dalj časa le, če bom spremembe uvajala postopoma. Ena od prvih sprememb, ki sem jih uvedla, je bila izdelovanje žitnih ploščic. Tako sem se izognila prenekateremu plastičnemu ovitku.
Iskreno pa lahko povem, da je minilo nekaj let, da sem uspela res močno zmanjšati količino odpadkov. In da sem morala zato, da sem živela skladno s svojimi vrednotami, nakupovati v vsaj petih različnih trgovinah in marsikaj izdelati sama. Takrat mi je to uspevalo, danes pa v mojem dnevu ni dovolj ur za to.
Imam pa dovolj časa, da se na obisk trgovine z živili pripravim in se odpravim v tisto, ki mi omogoča, da na enem mestu nakupujem trajnostno. Tu nikakor ne drži, da je trgovina enaka trgovini in v Sparu si res prizadevamo, da omogočamo in spodbujamo trajnostno nakupovanje. Zato izbiram naše trgovine.
Tam na avtomatih za povratno stekleno embalažo najprej oddam steklenice in shranim kupon z dobroimetjem, ki ga unovčim na blagajni. Na delikatesi nato uporabim lastne posode in se tako izognem plastificiranemu papirju in v plastično folijo pakiranim izdelkom. Univerzalno čistilo za dom si natočim na refil avtomatu Odori, sadje in zelenjavo pa vedno zložim v mrežaste vrečke za večkratno uporabo.
Pri živilih, ki jih ne dobim v rinfuzi, sem pozorna, da izberem tiste, ki so v papirnati, stekleni ali kovinski embalaži. Steklene kozarce tudi shranim in vedno znova uporabim. V njih si na primer v službo nosim doma pripravljeno granolo.
Prav tako gledam na to, da so izdelki do trgovine pripotovali čim manj kilometrov. Moja prva izbira so izdelki slovenskega porekla, odlična alternativa pa so izdelki Sparovih blagovnih znamk, ki prihajajo iz Sloveniji sosednjih držav.
Danes spet proizvedem več odpadkov, kot sem jih takrat, ko sem živela strogo po načelih 'zero waste'. Vendar pa sem našla način, kako odpadkov še vedno proizvedem veliko manj kot pred desetimi leti in nakupujem trajnostno na način, ki je skladen z mojim trenutnim življenjskim slogom in urnikom. In zares verjamem, da to lahko stori vsak od nas.
Zato vas vabim, da si pogledate Sparov Vodnik za trajnostno nakupovanje, ki smo ga pripravili z Ekologi brez meja. V njem najprej rešite kviz, da ugotovite, kako trajnostno nakupujete ta hip, nato pa sledite jasnim in preprostim nasvetom, ki vam bodo pomagali postopoma spremeniti nakupovalne navade. Vsak korak šteje!
