Organizatorji so k pripravi konference pristopili z zavedanjem, da je zagotavljanje varnosti hrane naša skupna odgovornost.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je uvodoma poudaril, da je za preprečevanje dostopa oporečni hrani do trga in zagotavljanje varne hrane na naših mizah treba poiskati in predvideti ustrezne mehanizme na državni ravni. »Prav tako je za doseganje tega cilja pomembno, da so posamezniki vzdolž celotne kmetijsko-živilske verige opremljeni z ustreznim znanjem, strokovnostjo in izkušnjami,« je dejal in dodal, da sta znanje in ozaveščenost o varni hrani ključna tako za zaposlene v živilski industriji kot tudi za vse končne potrošnike in da mora zato izobraževanje slediti hitro spreminjajočim se tehnologijam dela in pristopom komuniciranja.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Mateja Čalušić je poudarila, da se na ministrstvu zavedajo, da posamezniki in družba potrebujejo varno in kakovostno hrano, ustrezen življenjski prostor in kakovostne naravne vire. »Zato spodbujamo trajnostne verige preskrbe s hrano, ohranjanje naravnih virov in skrb za vitalno podeželje«, je dejala in dodala, da je varnost hrane, ki je izpostavljena številnim izzivom podnebnih sprememb, pomanjkanja naravnih virov in vedno večje globalizacije, temeljna za zdravo življenje. Pomembno vlogo za zagotavljanje varne hrane ima spodbujanje inovacij, ozaveščanje javnosti in zmanjševanje zavržkov hrane, podpora kratkih prehranskih verig, lokalne pridelave hrane in podpora manjšim kmetom in pridelovalcem.
Direktorica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj je ocenila, da je konferenca priložnost, da se ozremo na pretekle dosežke, hkrati pa nas opominja, da je varnost hrane naša stalna odgovornost vseh, ki smo tako ali drugače vključeni v prehransko verigo. »Ko hrano uživamo, se ne zavedamo, kako kompleksen je sistem zagotavljanja varnosti hrane in kaj vse vpliva na to, kako pridelamo in uživamo hrano,« je dejala in izpostavila pomen vnaprej pripravljenih učinkovitih načrtov za ukrepanje v kriznih situacijah. Ti načrti morajo biti pripravljeni za celotno prehransko verigo in zahtevajo nenehno izobraževanje in sodelovanje vseh deležnikov.
Široko zastavljena konferenca je med drugim naslovila pomen regulative, znanj in veščin različnih strok v pripravi hrane v gostinstvu, turizmu in vzgojno izobraževalnih zavodih, problematiko pomanjkanja ustrezno usposobljenih delavcev v gostinstvu, stanje praktičnega izobraževanja na področju varnosti živil, nadzore v gostinstvu in organizirani prehrani in izzive izvajalcev usposabljanj pri graditvi sistemov za zagotavljanje varne hrane. Aktualno stanje varnosti prehrane v vrtcih, srednjih šolah, socialno-varstvenih zavodih, v hotelirstvu, na turističnih kmetijah in hrane, ki jo lahko potrošniki naročijo na platformah za hitro dostavo hrane, je bilo predstavljeno na praktičnih primerih.Sodelujoči so med drugim izpostavili, da je v svetu še vedno okoli dve milijardi zastrupitev s hrano letno ter da se je način pridelave in predelave hrane drastično spremenil.
Mag. Jana Ramuš je poudarila, da je zagotavljanje varnosti živil močno povezano z vedenjem ljudi, ki z živili delajo, zato je nujna boljša integracija živilske znanosti z vedenjsko znanostjo za oblikovanje na vedenju zasnovanega sistema za zagotavljanje varnosti živil. Posledično za pomembne premike na področju zagotavljanja varnosti živil potrebujemo boljše sodelovanje med zakonodajalci, akademiki, potrošniki in industrijskimi strokovnjaki.
Na področju izobraževanja je bilo izpostavljeno, da se v šolah za turistične in gostinske delavce število ur, ki so namenjene praktičnemu izobraževanju s področja varne in zdrave hrane krči, pa tudi, da se mladi vse redkeje odločajo za delo v gostinstvu, zato je treba tudi v vrtce in osnovne šole vpeljati več praktične priprave hrane in privzgajanja higiene pri rokovanju z živili. Za te namene je treba tudi v večji meri izkoristiti ozaveščanje s pomočjo socialnih omrežij in državnih kampanj.
Količina odpadne in zavržene hrane, ki v Evropski uniji znaša povprečno 173 kilogramov na prebivalca, v Sloveniji pa 68 kilogramov na prebivalca, je še vedno velik problem, saj predstavlja neracionalno rabo naravnih virov in povzroča velik ogljični odtis. Problematika odpadne in zavržene hrane je kompleksen problem, ki zahteva kompleksne rešitve. Vrednote, vzgoja, etika, integriteta, odnos, enakost in osebna odgovornost so ključni členi rešitev. Izrednega pomena je tudi ozaveščanje in stalno izobraževanje. Zakonodaja in regulacija sami po sebi ne zagotavljata doseganja ciljev, sta pa pomembno izhodišče. Strategija za zmanjševanje odpadne hrane na prvem mestu izpostavlja preventivo, ki mora biti kontinuirana, konsistentna in zahteva stalno vlaganje. Primeri dobrih praks so dobro izhodišče za izgradnjo sistema.
Na posvetu so sodelovali dekanja Veterinarske fakultete prof. dr. Breda Jakovac Stranj, doc. dr. Katja Krajnc z Univerze na Primorskem, dr. Bojan Butinar z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, mag. Jana Ramuš z Gospodarske Zbornice Slovenije, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo, prof. dr. Andrej Raspor s Fakultete za poslovno komercialne vede Celje, Tatjana Šubic z Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled, mag. Nadja Škrk z inšpekcije UVHVVR, doc. dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, doc. dr. Elizabeta Mičović s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, prodekanja za področje živilstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani prof. dr. Barbara Jeršek, mag. Sergej Jerman (Dr. Schär R&D Centre, Trst), nacionalni koordinator Ekošole mag. Gregor Cerar, mag. Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije in Mateja Kocjančič, vodja aktiva organizatorjev prehrane in ZHR pri Skupnosti vrtcev Slovenije, Katarina Smole in Uroš Flis z Višje strokovne šole, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Vesna Jurkošek, Tatjana Kruder, mag. Tina Koprivnikar, HACCP, Sava Turizemin Clemens Brugger (Wolt Slovenija).
Sledila je okrogla miza Zavržki hrane v luči varnosti prehrane ljudi, ki sta jo moderirala doc. dr. Andrej Ovca in mag. Tatjana Buzeti. Razpravljavci na okrogli mizi so bili namestnik v. d. generalnega direktorja UVHVVR dr. Matjaž Guček, generalni direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Rado Kostrevc, Tadeja Kvas-Majer, Direktorat za hrano in ribištvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo, predsednik Sveta za varno hrano, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zasl. prof. dr. Peter Raspor, vodja sektorja za varovanje zdravja, Ministrstvo za zdravje dr. Marjeta Recek in predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič, ki je poudaril, da bo hrana spoštovana le, če bo spoštovan njen pridelovalec - kmet. Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že večkrat izpostavila problematiko prevelikega obsega zavržene hrane ter poudarila pomen večje samooskrbe in prehranske varnosti. Zmanjšanje zavržkov hrane je ključno za trajnostno upravljanje z naravnimi viri, zato je nujno spoštovati delo kmetov ter ozaveščati javnost in izobraževati otroke o pomenu trajnostnega ravnanja s hrano.
Vir: www.ds-rs.si
Foto: Benjamin Beci/DS.
