Ob tem se je Slovenija zavzela za nadaljnje poenostavitve, s katerimi bi zmanjšali administrativna bremena za kmete.
Ministri so obravnavali poročilo o napredku Evropske komisije pri hitrih in strukturnih odzivih na trenutne krizne razmere v kmetijskem sektorju. Slovenija je podprla sprejete kratkoročne ukrepe ter se zavzela za hitro potrditev sprememb strateških načrtov, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Poleg tega se je Slovenija zavzela za nadaljnje zmanjšanje administrativnih bremen za kmete. Izboljšanje položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano je po navedbah ministrstva označila kot ključno za zagotavljanje pravičnejše porazdelitve dodane vrednosti in zagotavljanje primernih dohodkov za kmete.
Slovenija se je zavzela tudi za potrebne poenostavitve pri izvajanju uredbe o krčenju gozdov ter za preložitev njenega izvajanja, ki bi se sicer začelo konec letošnjega leta.
Na delovnem kosilu, kjer so govorili o strateškem dialogu o prihodnosti kmetijstva v Evropi, so ministri predstavili svoja razmišljanja o prednostnih nalogah razvoja kmetijstva v EU. Slovenija je poudarila, da je pomembno vključiti države članice v ta proces, katerega glavni namen so vzpostavitev zaupanja in zmanjšanje stigmatizacije med pridelavo hrane ter ekonomska, okoljska in socialna trajnost kmetijske proizvodnje.
Slovenija je opozorila, da je treba vključiti vse deležnike, ter ponovila, da je treba tudi v prihodnje zagotoviti pravičen dohodek za kmete, zlasti za majhne in družinske kmetije, ter ohraniti kmetijsko proizvodnjo in vitalno podeželje po vsej EU. Zaradi številnih izzivov, s katerimi se soočajo kmetje, se je zavzela za močno skupno kmetijsko politiko z ustreznimi finančnimi sredstvi.
Svet je tudi uradno potrdil spremembe direktiv o zajtrku, kjer so upoštevali slovenske predloge za označevanje medu, in sicer bo morala biti na embalaži po novem vedno navedena država pridelave.
Evropska komisija je ministrom poročala tudi o trgovini s kmetijskimi proizvodi in o poteku pogajanj v zvezi s prostotrgovinskimi sporazumi ter predstavila rezultate študije o kumulativnih učinkih sklenjenih prostotrgovinskih sporazumov. Slovenija se je zavzela za redno nadgrajevanje te študije z upoštevanjem regionalnih vidikov, saj se različne države članice kljub skupnemu trgu soočajo z različnimi položaji na svojih trgih.
Opozorila je še na kritične glasove evropskih kmetov v zvezi s sklepanjem teh sporazumov in se zavzela, da jim je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje v primerjavi z uvoženimi agroživilskimi proizvodi. V pogajanjih s tretjimi državami pa je treba po mnenju slovenskega kmetijskega ministrstva zagotoviti, da se na račun drugih interesov EU ne škoduje kmetijskemu sektorju EU.
Sledila je izmenjava mnenj o pripravi prvega poročila o izvajanju strateških načrtov skupne kmetijske politike. Slovenija je poudarila, da je izvajanje v zgodnji fazi, zato še ni mogoče sklepati, ali so učinki takšni, kot smo si jih zastavili.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
