Zaskrbljeni so, saj je jasno, da ni posluha za gospodarstvo, katerega konkurenčnost se zato poslabšuje, kar posledično slabo vpliva na blaginjo v družbi.
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob se je v decembru 2023 in v januarju 2024 večkrat srečal s predsednicami in predsedniki organizacij združenih v Gospodarski krog. Izmenjali so si poglede in stališča glede aktualnih razmer v gospodarstvu ter opredelili ključna odprta vprašanja (zdravstvo, novela evidentiranja delovnega časa, davki in prispevki). V januarju 20g24 sta bili, po enem od tovrstnih srečanj, na predlog predsednika, ustanovljeni dve delovni skupini, in sicer Ad-hoc delovna skupina za davke in Delovna skupina za odpravo administrativnih ovir, v istem času pa tudi Strateški svet za davke pri Ministrstvu za finance. Od ustanovitve delovnih skupin do danes so pretekli že trije meseci, toda predsednice in predsedniki Gospodarskega kroga so žal ugotovili, da rešitev ni na vidiku, prav tako ne konsenza.
Razlogi za te ugotovitve so sledeči:
1. Delovanje Ad-hoc delovne skupine za davke in Strateškega sveta za davke Ad-hoc delovna skupina (DS) za davke, ki je pričela delovati 14. februarja 2024, je zasedala na štirih sejah, kjer je obravnavala področja, ki jih v gospodarskih zbornicah in združenjih prepoznavajo kot izredno pomembna za ohranitev, okrepitev in nadaljnji razvoj gospodarstva: razbremenitev dela (sprememba dohodninske lestvice), razvojna kapica, davčna obravnava napotenih delavcev, udeležba delavcev pri dobičku in spremembe pri olajšavah s področja davka od dohodkov pravnih oseb.
Na sejah so utemeljevali potrebo po spremembi davčne obravnave napotenih delavcev, saj ugotavljajo, da podjetja prenašajo poslovanje in prezaposlujejo delavce v bolj ugodna davčna okolja. Predlaganih je bilo več zakonskih sprememb. Šele na zadnji seji so bili obveščeni, da zaradi prenove poročanja o plačah Ministrstvo za finance ne more v razumnem času pripraviti analize. Anketa, ki jo je med podjetji glede napotenih delavcev izvedla GZS, pa ni bila upoštevana kot ustrezen nadomestni podatkovni vir, kar Gospodarski krog ocenjuje kot neustrezno.
Pri razvojni kapici so pridobili podatke o javno-finančnih učinkih na osnovi različnih višin (mej) in oblik (na različne vrste prispevkov), vendar je bila zaznana velika nenaklonjenost pristojnih državnih institucij do njene uvedbe, kar gospodarstvenike ob dejstvu, da razvojno kapico pozna kar dve tretjini držav v EU, preseneča.
Pri olajšavah za DDPO so gospodarstveniki predlagali nekatere rešitve, ki bi olajšale dostopnost oziroma administrativno razbremenile upravičene zavezance pri uveljavljanju olajšav, do katerih pa se Ministrstvo za finance ni opredelilo. Na 4. seji DS za davke so bili že v uvodu s strani Ministrstva za finance obveščeni, da bi bilo smiselno, da delovna skupina preneha z delovanjem, ker naj bi po njihovem mnenju izpolnila pričakovanja. To pobudo pa je dal prav predsednik Vlade na Strateškem svetu (SS) za davke teden dni prej. Argument o podvajanju dela s SS za davke je nesmisel, ker je bila DS za davke namenjena pridobitvi celovite analize kot podlage za kasnejše oblikovanje rešitev na področju razbremenitev gospodarstva (npr. razbremenitev stroškov dela…), medtem ko je bil SS za davke ustanovljen kot pomoč davčnih strokovnjakov ministru za finance pri vodenju davčne politike. Na šestih sejah SS za davke so bile obravnavane predvsem teme, kjer je bil jasno izkazan interes države k večanju davčnih prilivov oz. prispevkov. Tudi predlogi sprememb davčne zakonodaje, ki jih je predlagalo Ministrstvo za finance (spremembe ugotavljanja davčne osnove po normiranih odhodkih, uvedba dodatnega davka od premoženja, širitev osnove pri dohodkih iz zaposlitve), kažejo na to, da Vlada RS nima posluha za razbremenitev gospodarstva in dvig učinkovitosti javne porabe. Dejstvo je tudi, da so gospodarske zbornice in združenja v SS za davke na podlagi zahteve Ministrstva za finance predlagale več izkušenih in uglednih strokovnjakov, med katerimi je Ministrstvo za finance izbralo dva, sindikalno stran pa v tem SS za davke zastopata osebi z izvršno funkcijo v svojih institucijah.
2. Delovanje Delovne skupine za odpravo administrativnih ovir žejenih rezultatov žal tudi ni doseglo na področju debirokratizacije. Fokus je bil na odpravi novih birokratskih ovir pri evidentiranju delovnega časa. Kljub srečanju z ministrom Lukom Mescem in predstavljenim argumentom, da zakon prinaša le dodatno birokracijo, ne sledi novim oblikam dela, dodatno stroškovno obremenjuje delodajalce in ga v praksi v številnih panogah in poklicih ni mogoče izvajati, do napovedane spremembe zakona ni prišlo. Rezultat srečanj so bili številni javni nastopi in izjave ministra, da razume argumente delodajalcev in bo sprememba zakona sledila birokratski razbremenitvi. Napovedane spremembe ministra so bile, da se bo evidentiranje vrnilo na stanje, kot je veljalo pred novelo zakona, nov način evidentiranja pa bo veljal le za kršitelje. Takšno rešitev je pričakovala tudi širša javnost, tako delodajalci kot zaposleni, ki so na novelo podali številne pripombe. Žal do teh sprememb kljub javnim napovedim do danes ni prišlo. Posledično se dogajajo spremembe področne zakonodaje, ki za posamezne skupine zaposlenih (v javnem sektorju) uvajajo poenostavljeno evidentiranje, kar v družbo vnaša neenakost in vznemirja številne zaposlene in delodajalce v gospodarstvu, ki teh razbremenitev kljub že danim obljubam niso deležni. Nesprejemljivo je, da te spremembe niso realizirane, saj nas na področju debirokratizacije čakajo še številni izzivi odprave birokratskih ovir in počasnih postopkov pri zaposlovanju tujcev, umeščanju objektov v prostor, v zdravstvu, itd.
3. Decembra 2023 so gospodarstveniki skupaj s predsednikom Vlade in pristojno ministrico iskali rešitve za odpravo administrativnih ovir na področju zdravstva, veliko razprave pa je bilo namenjene naraščajoči problematiki absentizma. V prvih treh mesecih leta 2024 so pričakovali vsaj pripravo izhodišč za zakonodajne spremembe na področju zdravstva, ki bi se nanašale na razbremenitev gospodarstva z uvedbo kapice na višino prispevkov. Ureditev v državah članicah EU je namreč takšna, da imajo praviloma tiste države, ki imajo navzgor omejeno višino nadomestila za bolniško odsotnost, tudi navzgor omejeno prispevno stopnjo. Vendar na tem področju do danes ni bilo narejenega nobenega napredka. Zato gospodarstvo upravičeno sklepa, da tudi v prihodnje ne morejo računati na kakršnekoli pozitivne premike niti pri reševanju problematike absentizma.
Navedeni primeri več kot očitno kažejo, da Vlada ne izkazuje pravega razumevanja za gospodarstvo, zdi se tudi, da ni pripravljenosti narediti korak v smeri njegove razbremenitve in s tem večje konkurenčnosti. Trenutno je videti, da Vlada zgolj išče nove vire za dodatno obremenitev gospodarstva in za dvig javne porabe. Takšno držo gospodarstvo obžaluje, saj so verjeli, da so nastale skupine uvod v ponovno vzpostavitev tripartitnega socialnega dialoga, ki zagotavlja enakopravno obravnavo vseh partnerjev in prinaša najboljše rešitve za celotno družbo. Upravičeno in z obžalovanjem zdaj sklepajo, da so bila oblikovana delovna telesa namenjena le sama sebi, s sicer velikim angažiranjem strokovnjakov iz vrst gospodarstva, a brez posluha za njihove predloge. Zato je videti, kot da ni želje po konstruktivnem sodelovanju.
Vir: Advantage Austria Ljubljana / AmCham Slovenija / Britansko - slovenska gospodarska zbornica / Davčno svetovalna zbornica Slovenije / Gospodarska zbornica Slovenije / Obrtno podjetniška zbornica Slovenije / Skupina podjetij z notranjim lastništvom / Slovensko-nemška gospodarska zbornica / Trgovinska zbornica Slovenije / Združenje bank Slovenije / Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije / Združenje delodajalcev Slovenije
Foto: GKS
