Prekomerni posegi v vodotoke so namreč dolgoročno lahko bolj škodljivi od samih poplav.
Po katastrofalnih poplavah, ki so državo prizadele v začetku lanskega avgusta, so poplavne vode uničile ali odplaknile tudi velik del ribjih populacij. Po nujnih sanacijah so nastopile dolgoročne sanacije, ki pa v številnih primerih ne sovpadajo z dobrobitjo prizadetih vodotokov in življa v njih, so opozorili na strokovnem posvetu.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je ribiška zveza zato državo takoj pozvala, naj prisluhne in upošteva mnenja ribičev o sonaravnih gradbenih posegih v vode. "V času od lanskega avgusta do danes so se na prizadetih območjih odvili tako primeri dobre prakse sodelovanja med ribiči in izvajalci sanacij kot primeri, kjer bi to sodelovanje lahko bistveno izboljšali," so navedli.
Aljaž Jenič iz Zavoda za ribištvo je poudaril, da povodni povzročijo veliko smrtnost pri ribah, a populacije v nereguliranih vodotokih po poplavah v nekaj letih postanejo še bolj množične. "Poplave pogosto uničujejo življenjski prostor, pogosto pa ga tudi ustvarjajo. Omogočajo povezavo različnih vodnih teles z vodno strugo, ki tega stika nimajo, a ga potrebujejo," je orisal.
A to se zgodi zgolj v zelo naravnih vodotokih. "Težava nastane, če so vodotoki zelo regulirani, tam se populacije bistveno počasneje obnavljajo. Če so struge kanalizirane, če nimajo dovolj prostora, je dinamika habitata bistveno manjša. Če govorimo, da se ribje populacije v naravnih vodotokih obnovijo v nekaj letih, se pri reguliranih vodotokih pogovarjamo o desetletjih," je ponazoril.
Sogovorniki so se strinjali, da ribiči upravičeno zahtevajo vključitev v razprave glede vodnogospodarskih posegov. Predsednik ribiške zveze Miroslav Žaberl je med drugim dejal, da ribiči zahtevajo več sodelovanja pri načrtovanju vodnih posegov, obenem pa želijo biti pravočasno obveščeni z načrtovanimi popoplavnimi ukrepi.
Vir: Sta
Foto: RZS
