Evropa: E-trgovina s hrano (še) ni za vsakogar (komentar Sebastiana Rennacka)

POGLED STROKOVNJAKA: Sebastian Rennack, mednarodni maloprodajni analitik

Svetovne

19.03.2024

Demokratizacija spletnega nakupovanja živil traja dlje kot je bilo sprva pričakovano. Ta pričakovanja so temeljila predvsem na pompu, ustvarjenem med zadnjo svetovno pandemijo koronavirusa.

Piše: Sebastian Rennack, mednarodni maloprodajni analitik

Nenehna rast stroškov je v zadnjem času vodila trgovce k varčevanju, ki se je nanašalo predvsem na zaposlene. Z uvedbo samopostrežnih blagajn, elektronskih polic in avtomatskega naročanja želijo lastniki povečati produktivnost zaposlenih. V segmentu spletnega naročanja hrane so možnosti zamenjave voznikov in kurirjev, ki so zadnji korak do stranke, zelo omejene, stroškovna vrzel med fizično in digitalno maloprodajo pa se povečuje.

Nobenemu trgovcu na drobno ni všeč, da bi postal odvisen predvsem od e-trgovine s hrano kot svojem najbolj profitnem poslovanju. V času naraščajočega stroškovnega pritiska številni trgovci z živili ponovno preučujejo tudi spletno poslovanje in kakšen vpliv ima na rezultat.

Ahold Delhaize, eden najnaprednejših večkanalnih trgovcev s hrano v Evropi, je konec lanskega leta prodal spletno dostavo živil FreshDirect v ZDA podjetju za hitro prehrano Getir. Po besedah ​​izvršnega direktorja Ahold Delhaize Fransa Mullerja naj bi jim prodaja pomagala pri financiranju naložb v prihodnjih četrtletjih. FreshDirect več kot očitno ni bil dobičkonosen čeprav je deloval v najgosteje naseljenih okrožjih New Yorka s poudarkom prodaje  lokalnih svežih pridelkih z visoko maržo.

Vse bolj se zdi, da poslovni model "e-hrana" ne deluje. Vodilna veriga na litovskem trgu, Maxima, to potrjuje, saj so spoznali, da je spletna trgovina z živili trenutno jama brez dna. Čeprav z evropskega vidika niti približno ni tako pomembna kot Ahold, je Maxima eden redkih trgovcev, ki redno objavlja finančne rezultate svoje dejavnosti e-trgovine s hrano, ki jo predstavljajo kot ločen poslovni segment. Maxima je tako prejšnji mesec zaprla podjetje Barbora na Poljskem, ki je začelo delovati leta 2021 in se je ukvarjalo z dostavo naročene hrane. Odločitev je bila upravičena, če primerjamo minimalen vpliv njihove širitve na področju e-trgovine na rezultate skupine. Maxima Group je z zadnjimi razpoložljivimi podatki iz leta 2022 poročala o poslovnih prihodkih na ravni skupine v višini 182 milijonov evrov. Opazen je negativen vpliv na EBITDA v višini 23,7 milijona evrov iz Barborinega spletnega poslovanja, predvsem zaradi širitve storitve dostave na dom iz njihovih lastnih trgovin na Poljskem. Zgolj 4,8-odstotna rast bruto prihodkov od elektronskega poslovanja na letni ravni očitno ni upravičila nadaljnjih vlaganj v ta posel.

Tudi ekskluzivni spletni trgovinski igralci v Evropi še niso dosegli donosnosti z dostavo hrane

Britanski Ocado Retail, ki je nekoč veljal za evropski zlati standard za spletno nakupovanje živil, je v zadnjih nekaj letih "ustvaril" velike oz.večštevilčne izgube v višini, ki je dosegla skoraj milijon funtov. Po poročanju Reutersa ta trgovec na drobno pričakuje, da bo njihov tehnološki oddelek v naslednjih petih do šestih letih ustvaril dovolj prihodkov, da bo postal dobičkonosen.

Ocado Customer Fulfillment Centres (CFC) in tehnologijo sicer uporabljajo Kroger v ZDA, Morrissons v Združenem kraljestvu, Casino v Franciji, Sobeys v Kanadi, Coles Group v Avstraliji, Auchan v Španiji in na Poljskem ter Ica Gruppen na Švedskem.

Nedavno so se v britanskih trgovinskih medijih pojavile informacije, da Ocadov partner v skupnem podjetju Marks & Spencer zadržuje izplačilo več milijonov funtov, potem ko njihov partner v e-trgovini "ni dosegel glavnih ciljev."

Največji oviri ostajata izbira naročil in (ne)učinkovitost same dostave

Študija Bain & Company izpostavlja, da so modeli spletnih trgovin z dostavo na dom, torej s celo storitvijo, ko trgovec prevzema vse dejavnosti od prevzema do dostave blaga lahko dobičkonosni samo v primeru, če so "pokriti" s provizijo za dostavo in (urejeno) popolnoma avtomatiziranim centrom za mikro izpolnitev (MFC). Bolj kot so locirani centri bližje končnemu kupcu, lažje je za posel. Glede na to študijo je lahko že sama storitev izpolnitve prek metode »klikni in poberi« donosna brez stroškov dostave.

Zato je francoski maloprodajni velikan Auchan v zadnjih petih letih podvojil število svojih prevzemnih mest na domačem trgu in je to rešitev uvedel na več evropskih trgih.

Za dostavo na dom še noben trgovinski igralec ni našel prave rešitve in kot kaže je na poti do želenih številk še najbolj zgolj češka Rohlik Group, ki poleg domačega trga deluje še v Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem in v Romuniji. Podjetje že ustvarja pozitivne prihodke iz poslovanja tudi v Münchnu. Kot razlog za uspeh ustanovitelj tega podjetja Tomáš Čupr navaja popolnoma avtomatizirane skladiščne procese, s katerimi nameravajo v letošnjem letu integrirati tudi nakladanje in razkladanje s tovornjaki.

Osnova njihovega uspeha je Rohlikova lastno razvita informacijska infrastruktura, ki po besedah ​​ustanovitelja zagotavlja tudi konkurenčno prednost pred drugimi spletnimi tekmeci, ko gre za učinkovitost »zadnjega koraka«, to je dostave blaga kupcu.

Že v letih 2019 in 2020 je matično podjetje Velká Pecka kmalu doseglo prag donosnosti na Češkem, preden je Rohlik začel vlagati še v njihovo mednarodno širitev.

O avtorju...

Sebastian Rennack je ustanovitelj Aletos Retail Advisory, mednarodni maloprodajni analitik in nekdanji mednarodni dopisnik Lebensmittel Zeitung, vodilnega nemškega poslovnega tednika za sektor FMCG. Poleg tega ima bogate praktične izkušnje v industriji kot nekdanji član mednarodnih skupin za operacije Schwarz Group in Metro Group na Poljskem, v Ukrajini in Rusiji.