Da bi moral Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS zemljišča v Pomurju, za katera je dosedanjemu najemniku - Kmetijskemu gospodarstvu Lendava - potekla najemna pogodba, dati v najem tamkajšnjim kmetom, so pred dvema tednoma menili navzoči na okrogli mizi v Lendavi. Predsednik Slovenske kmečke zveze Branko Tomažič je takrat sklad pozval, naj pripravijo razpis, na katerega se bodo lahko prijavili kmetje z družinskimi kmetijami, ne pa velika kmetijska gospodarstva.
Nasprotno so člani upravnega odbora GZS - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij na današnji seji menili, da so kmetijska podjetja s skoraj 5000 kooperanti poleg kmetij in zadrug ključna za stabilno in konkurenčno oskrbo živilskih podjetij s kakovostno lokalno surovino. Kakovostno upravljanje s kmetijskimi zemljišči, lastnimi in najetimi, zagotavlja učinkovitejšo rabo virov, večje pridelke in višjo dodano vrednost, ki jo podjetja investirajo v nove tehnologije, inovacije in digitalizacijo, so po seji sporočili iz zbornice.
Na seji so gostili državno sekretarko na kmetijskem ministrstvu Evo Knez s sodelavci, ki so jim povedali, da kmetijska podjetja s kmetijskimi zemljišči, najetimi od sklada kmetijskih zemljišč, upravljajo veliko bolj ekonomično in trajnostno. Drobitev zloženih kmetijskih zemljišč na posamezne kmetije in uvajanje kapice se jim zdi nerazumna in bi negativno vplivala na kmetijsko pridelavo.
Poudarili so, da je stabilnost preskrbe s hrano odvisna od dolgoročnega pogodbenega sodelovanja in močnih agroživilskih verig. Zahteve nekaterih, da bi kmetijskim podjetjem odvzeli zemljišča, ki jih upravljajo in so v lasti sklada kmetijskih zemljišč, so škodljive in lahko ogrozijo prehransko suverenost Slovenije, so opozorili. Podjetja namreč proizvedejo več kot dve tretjini tržne pridelave.
Ministrstvo so pozvali, naj usmeri svojo pozitivno strateško naravnanost tudi na razvoj in ohranitev kmetijskih podjetij. "Vidimo, kaj se je skozi leta zgodilo slovenski prašičereji, kjer imamo proizvodnje le še tretjino. Podobno velja za zelenjavo, kjer smo prav tako nizko samooskrbni, k tržni pridelavi pa največ prispevajo prav kmetijska podjetja, ki pridelujejo zelenjavo v sodobnih rastlinjakih," so zapisali.
Navzoči na seji so opozorili tudi na posledice podnebnih sprememb in vse pogostejše vremenske katastrofe, ki pustošijo predvsem po sadovnjakih. Zavarovanja v kmetijstvu postajajo nezadostna, stroški zavarovanj kljub subvencioniranju zavarovalne premije so vse višji, zavarovalnice se zaradi nedonosnosti produktov umikajo iz kmetijskih zavarovanj. Pozvali so k iskanju rešitev v okviru že ustanovljene projektne skupine, da bi nadgradili ukrep sofinanciranja zavarovalnih premij v kmetijstvu.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
