Skoraj polovica jih meni, da bodo te tehnologije imele pozitiven vpliv na zaposlene v njihovi panogi.
Omenjeni fakulteti Univerze v Ljubljani sta izvedli ciljni raziskovalni program na področju učinkov umetne inteligence in informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki sta ga podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost in ministrstvo za digitalno preobrazbo.
Prvi del projekta je zajemal študijo motivacije in sprejemanja umetne inteligence in informacijsko-komunikacijskih tehnologij v različnih sektorjih ter strukturo digitalnih kompetenc in vlogo digitalnih veščin v prihodnosti posameznega sektorja. V drugi fazi projekta je bil cilj analizirati nacionalne in mednarodne politike, nacionalne in mednarodne prakse ter vlogo platform v prihodnosti sektorjev, so v sporočilu za javnost pojasnili na ministrstvu.
Cilj tretje faze projekta pa je, da se s pomočjo raziskav opredeli in oceni potencial umetne inteligence in informacijsko-komunikacijskih tehnologij v prihodnosti. V okviru te faze je bila med 25. majem in 25. avgustom lani izvedena anketa, v kateri je sodelovalo 1041 anketirancev, od katerih jih je 432 delno ali v celoti izpolnilo anketo.
Večina anketirancev (93,1 odstotka) je bila v starostnem razponu med 21 in 60 let. Pretežni del oz. 70 odstotkov vprašanih ima končano vsaj visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo. Največ anketirancev je zaposlenih v zasebnem sektorju (61,6 odstotka), medtem ko jih 38,4 odstotka dela opravlja v javnem sektorju.
Rezultati ankete so pokazali, da 75,6 odstotka anketirancev pozna izraz umetna inteligenca, pri čemer jih je 42,2 odstotka označenih kot uporabniki tehnologij umetne inteligence. Ta delež je med moškimi nekoliko višji kot med ženskami. Uporaba tehnologij umetne inteligence narašča z izobrazbo, pri čemer je najvišja uporaba tehnologij umetne inteligence med vodstvenim kadrom, izsledke raziskave povzema ministrstvo.
Po mnenju anketirancev je delež podjetij, ki uporabljajo tehnologije umetne inteligence, večji v zasebnem kot v javnem sektorju, saj znaša 31,3 odstotka v zasebnem sektorju in 20,7 odstotka v javnem sektorju.
Opazno je, da se v organizacijah, ki imajo večje število zaposlenih, povečuje tudi verjetnost, da uporabljajo pri delu tehnologije umetne inteligence. Uporaba teh tehnologij je v glavnem nadomestila rutinska in deloma fizično naporna dela, medtem ko anketiranci po implementaciji teh tehnologij opravljajo kompleksnejše naloge.
"Respondenti se strinjajo, da je delo po implementaciji tehnologij umetne inteligence delo postalo hitrejše, naučili pa so se tudi novih veščin, pri čemer vpliv na kakovost izdelkov ostaja skoraj nespremenjena," so zapisali v sporočilu za javnost.
Več kot 60 odstotkov anketirancev pričakuje, da bodo v prihodnjih desetih letih pri delu uporabljali tehnologije umetne inteligence, medtem ko jih skoraj polovica meni, da bodo te tehnologije imele pozitiven vpliv na zaposlene v njihovi panogi. Več kot 33 odstotkov anketirancev se na drugi strani boji, da bo uporaba teh tehnologij negativno vplivala na višino njihovih plač. Manj kot štirje odstotki anketirancev pa menijo, da bodo zaradi teh tehnologij izgubili delo v naslednjih desetih letih.
Iz ankete je obenem razvidno, da se 27,3 odstotka vodstev organizacij posvetuje z zaposlenimi glede uporabe novih tehnologij, pri čemer večina anketirancev meni, da bi bilo smiselno uporabiti tehnologije umetne inteligence z omejitvami, predvsem za ocenjevanje uspešnosti dela in počutja zaposlenih, še navaja ministrstvo.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
